Po podatkih sledilnika covid-19 je bilo včeraj ob 4700 PCR testiranjih pozitivnih 1149 oseb. Po 30.392 hitrih antigenskih testih pa so bile potrjene 503 okužbe. Delež potrjenih PCR testov je znašal 24,4 odstotka, delež potrjenih hitrih antigenskih testov (HAT) pa 1,7 odstotka. V ponedeljek je bilo tako pozitivnih skupno 1652 oseb. Razlog za tako številčno HAT testiranje se skriva v današnjem odpiranju šol prve triade in vrtcev. Vladna govorka Maja Bratuša je glede 14 dnevnega števila potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev povedala, da na vrhu še vedno ostaja posavska statistična regija, sledijo pa ji goriška, JV Slovenija, pomurska, zasavska in savinjska regija. Na drugi strani se najbolje držijo koroška, osrednjeslovenska in podravska regija. V Sloveniji je sicer trenutno aktivnih 18.134 okužb, hospitaliziranih je 1.157 bolnikov, od tega jih 190 potrebuje intenzivno nego. Včeraj je umrlo 27 bolnikov s covidom-19.
Ministrica Kustec starše pozvala, naj v šolo in vrtec pripeljejo zgolj zdrave otroke
Šolska ministrica Simona Kustec je na novinarski konferenci po uvodni predstavitvi epidemiološke slike naslovila odpiranje šol in vrtcev: »Ta dan smo vsi z nestrpnostjo pričakovali in upam, da je prvi znak vračanja v normalnost.« Naštela je, da je vrata ponovno odprlo 366 šol in 327 vrtcev ter da se je na delovno mesto vrnilo 12.822 zaposlenih v osnovnih šolah in 12.844 zaposlenih v vrtcih. Šolske klopi je sicer zasedlo 53.306 učencev in učenk prve triade, v vrtcih pa je znova več kot 74.000 otrok. V devetih regijah lahko ponovno potekajo laboratorijske vaje za študente in študentke višjih in visokih šol.
Starše je ministrica znova pozvala, da v vrtce in šole pripeljejo le zdrave otroke in da se vsi dosledno držijo vseh priporočil NIJZ glede higiene rok, nošenja zaščitnih mask in prezračevanja. Glede učiteljev, ki so zavrnili testiranje je pojasnila, da je oblika njihovega dela izven razredov odvisna od dogovora znotraj kolektiva. Pri tem je opozorila na moralno spornost takšnega početja, glede morebitnega kaznovanja pa je odgovorila, da je to v pristojnosti inšpekcijskih organov.
Tedenska testiranja in učitelji, ki odklonijo hitri test
Glede tedenskega testiranja učiteljev zaenkrat po besedah predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorja Pečana ni smernic, vendar pričakuje, da bo v skladu z včerajšnjimi testiranji tudi v prihodnje vse potekalo brez pretiranih težav. Največji problem se obeta tam, kjer je skoncentrirano največje število učiteljev, na primer v Ljubljani. Šolniki se želijo izogniti temu, da bi na takšnih območjih pouk zaradi testiranj tisti dan odpadel. »Moja šola je na obrobju glavnega mesta in mi smo naredili dogovor z zdravnico koncesionarko, ki je testirala vse naše zaposlene. 100 testov v treh urah in pol, verjetno bi šlo lahko tudi hitreje,« je dejal.
In nato dopolnil tudi odgovor ministrice glede učiteljev, ki se niso želeli testirati: »Lahko mu odredimo čakanje na delu od doma. Teoretično bi ga morali zamenjati z učiteljem podaljšanega bivanja, ki dela v četrtem ali petem razredu, ter ga razporediti v razred. Sam imam etične dileme glede tega. Predvidevam, da ima učitelj, ki se je testiral, enake pravice kot ta, ki je odklonil testiranje, zato imam zadržke. Postavlja se mi tudi smiselnost odreditve čakanja na delo na domu, kar je 80 odstotkov plače, ko bi človek lahko opravljal to delo.«
Pečan je še pojasnil, da potekajo pogovori s pravnimi strokovnjaki in da so pridobili dve pravni mnenji, pri čemer obstajajo podlage za sankcije tistih, ki se ne bi testirali, če je to predpisano na način, kot je trenutno, torej z odlokom ministra za zdravstvo. »Odlok je veljaven, dokler ga ustrezen organ ne razglasi za nezakonitega,« je izpostavil in nadaljeval: »V zakonu o preprečevanju nalezljivih bolezni je v 54. členu predvidena globa od 400 do 4000 evrov, vendar nisem prepričan, če je ta globa predvidena neposredno za zaposlenega, ki bi odklonil takšen poseg, temveč je verjetno bolj za odgovorno osebo. To bodo povedale pravne službe.«
Nadaljnje odpiranje šol in soočanje s stresom
Pečan je spregovoril tudi o morebitnem nadaljnjem odpiranju šol: »Želimo si, da bi lahko v čim krajšem času sprejeli v šole tudi četrtošolce in petošolce, kasneje pa še ostale. Velike težave so za učence 9. razredov, ki zaključujejo izobraževanje. Upamo, da bomo kmalu vedeli, kaj bo z nacionalnimi preverjanji znanja in vpisovanjem na srednje šole. Trenutno velja velika negotovost, ki pesti učence in starše ter povečuje stres. Želimo si, da do odločitev pride čimprej. Čakamo, da se slika tako izboljša, da lahko učenci pridejo v šole.« Nadalje je potolažil vse tiste, ki jih skrbi glede ocenjevanja, dejal je, da so skrbi odveč, saj se učitelji zavedajo posledic dolgotrajnega izobraževanja na daljavo in da bodo ravnali v skladu s tem.
Prvi mož ravnateljev in ravnateljic je naslovil še vprašanja o tem, ali si lahko šole privoščijo dodatne fizične ukrepe, kot so na primer enojne mize ali pleksi pregrade za učitelje. »Teh podatkov, koliko šol in koliko so si privoščile, nimam. Državo že nekaj časa opozarjamo, da je večina drugih evropskih držav zelo konkretizirala pomoč. Pri nas se je to začelo pozno. Zelo pohvalno je, da je bilo sistemizirano delo računalnikarja in organizatorja informacijskih dejavnosti ter da je bila omogočena možnost dodatnega zaposlovanja zaradi dela na daljavo ali zagotavljanja odsotnosti ali ob delitvah oddelkov,« je odgovoril in pripomnil: »Vendar se je to zgodilo tik pred zaprtjem in si s tem nismo mogli pomagati.«
Psihologinja Andreja Poljanec je kot zadnja sogovornica spregovorila o posebnih izzivih za starše, katerih otroci ta trenutek še ostajajo doma. »Opažamo, da so zvodenele delovne in učne navade, natančnost in zagnanost pri obveznostih, spremenil se je ritem vstajanja in spanja, športnih aktivnosti in tempa življenja. Glede na to, da so otroci prikrajšani za pester ritem, postajajo nemirni in naveličani: pogosteje so sitni, odrezavi in nezainteresirani za temeljito delo,« je ocenila dejstvo, da večji del otrok ostaja doma in da so številni starši še naprej brez zaledja šol, ki je močna podpora pri skrbi otroka. »Okoliščine narekujejo preučevanje novih načinov soočanja s stresom. Stres je včasih tako velik, da ohranjanje pozitivnosti ne zadostuje. Naučiti se je treba novih veščin obvladovanja stresa in tako razbremenjevati sebe in otroke,« je poudarila in opomnila, da je naveličanost v življenju odraslih razumljiva in da ni nekaj, zaradi česar je potrebno imeti občutek krivde. Je pa potrebno po besedah Poljanec to prepoznati in se zavedati pomena sprejemanja epidemije.
