Na dejstvo, da strožji okrepi omejujejo okrevanje, kaže tudi kazalnik nemške gospodarske klime münchenskega inštituta Ifo, ki je januarja dosegel 90,1 točke, kar je 2,1 točke manj od decembrske vrednosti. Kaže na to, da lahko za Nemčijo v letošnjem prvem kvartalu pričakujemo krčenje gospodarske aktivnosti v primerjavi z lanskim zadnjim kvartalom.
Kljub trenutni zaustavitvi gospodarskega okrevanja zaradi pandemije optimizem ostaja tako na ameriškem kakor na domačem trgu. Ameriški borzni indeks pretežno tehnoloških podjetij je letos, preračunano v evre, dosegel že skorajda šestodstotni donos, domači indeks SBITOP pa petodstotnega. Domači borzni indeks se je v prvih treh tednih letošnjega leta bolje odrezal od večine evropskih trgov in ima v tem obdobju, preračunano v evre, tudi boljši donos od ameriškega indeksa S&P500. Med osrednjimi domačimi delnicami so se na začetku leta dobro odrezale delnice Cinkarne Celje, Krke, Petrola, Telekoma Slovenije in obeh največjih domačih zavarovalnic, Skupine Triglav in Zavarovalne Skupine Sava (Sava Re).
Kljub nedavni nekoliko višji rasti tečajev domačih delnic so te v primerjavi s tujimi podjetji še vedno cenejše, a pogosto nič manj dobičkonosne, kar pomeni, da pri omenjenih domačih vrednostnih papirjih v prihodnje še lahko pričakujemo nadaljevanje rasti tečajev. Domače delnice so torej tipično cenejše od delnic na zahodnih trgih, kjer so nekateri tečaji domala že skorajda predragi.
Domači delniški trg je najcenejši v regiji in zelo nizko zadolžen, kar je ob dani epidemiološki situaciji zelo pomembno. Ob vsem tem pa domači trg izplačuje najvišje oziroma zelo visoke dividende, saj je dividenda donosnost indeksa SBITOP nad petimi odstotki. Sicer pri nas še vedno veljajo prepovedi glede izplačevanja dividend za banke in zavarovalnice. Ko bodo te prepovedi dvignjene, lahko pričakujemo poskoke pri cenah delnic NLB, Zavarovalnice Triglav in Save Re.
Sredi januarja je sicer potekalo tudi zasedanje Ameriške centralne banke (Fed), ki je po letih prenizke inflacije septembra odobrila nove smernice denarne politike, v katerih je zapisala, da bi bilo primerno obrestne mere obdržati blizu ničle, dokler se inflacija ne dvigne na 2 odstotka. Poleg tega je Fed pripravljen začasno dopustiti tudi nekoliko višjo inflacijo. Taki denarni politiki bo najverjetneje sledila tudi Evropska centralna banka. Skratka, obrestne mere se ne bodo dvignile kmalu, to pa je seveda še naprej voda na mlin delniškim trgom, žal pa tudi ležarinam na bankah.
