Prvi vključuje nastanek nove stranke, ki bi predvsem dodatno zamajala povezave med obstoječimi strankami in volivci. Javnomnenjski potencial morebitne nove stranke bi bil odvisen predvsem od novega obraza. Če bi novi obraz predstavljal novo upanje in mobiliziral volivce, ki ne bi volili nobene od strank iz sedanje ponudbe, bi se v Sloveniji še enkrat ponovil scenarij iz leta 2011 oziroma 2014. To bi seveda pogojevalo poraz (ali morda celo izginotje) katere od sedanjih relativno mladih strank. Drugi scenarij predpostavlja, da se do naslednjih državnozborskih volitev ne bo pojavila nova stranka na levo-liberalnem polu. V tem primeru so aproksimativno blizke LMŠ, SD, Desus in SAB, v koaliciji z Levico, pred izzivom, katera od strank se bo profilirala kot glavna opozicijska stranka v odnosu do populistične SDS. Večer v soboto
Nepreslišano: Dr. Alem Maksuti, politolog
Bo v prihodnosti obstoječim strankam uspelo preživeti ali pa se bo odprl prostor za nastanek kakšne nove stranke? Desni del političnega prostora je v Sloveniji glede na absolutno število glasov nekoliko ožji kot levi del. Prav tako imamo na desnici močno SDS s prepoznavnim predsednikom in plitkim bazenom potencialnih Janševih konkurentov. Zato je logično, da nove stranke v glavnem nastajajo na levem oziroma levo-sredinskem političnem polu. Če za trenutek zanemarimo stranko Levica, ki zagovarja drugačno ideološko pozicijo kot preostale levo-liberalne stranke, je za prihodnost mogoče identificirati dva možna scenarija.
