Prvi vključuje nastanek nove stranke, ki bi predvsem dodatno zamajala povezave med obstoječimi strankami in volivci. Javnomnenjski potencial morebitne nove stranke bi bil odvisen predvsem od novega obraza. Če bi novi obraz predstavljal novo upanje in mobiliziral volivce, ki ne bi volili nobene od strank iz sedanje ponudbe, bi se v Sloveniji še enkrat ponovil scenarij iz leta 2011 oziroma 2014. To bi seveda pogojevalo poraz (ali morda celo izginotje) katere od sedanjih relativno mladih strank. Drugi scenarij predpostavlja, da se do naslednjih državnozborskih volitev ne bo pojavila nova stranka na levo-liberalnem polu. V tem primeru so aproksimativno blizke LMŠ, SD, Desus in SAB, v koaliciji z Levico, pred izzivom, katera od strank se bo profilirala kot glavna opozicijska stranka v odnosu do populistične SDS. Večer v soboto