Delež pozitivnih med PCR-testi je znašal 20,4 odstotka, med hitrimi testi pa dva odstotka. Aktivno okuženih je trenutno 18.350 ljudi, od tega je hospitaliziranih 1.173 bolnikov, 192 pa se jih zdravi na intenzivni terapiji. Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 73 covid pacientov, 33 jih je bilo odpuščenih. Povprečno število okužb se rahlo znižuje, sedemdnevna incidenca pa je najslabša v Goriški, Posavski in Zasavski regiji, najbolje pa kaže Koroški, Osrednjeslovenski ter Podravski regiji.

Inštitut za mikrobiologijo potrdil angleški sev virusa pri treh vzorcih

Po državi sicer danes poteka organizirano testiraje učiteljev, vzgojiteljev in vseh zaposlenih v šolah, saj se jutri v šole vračajo učenci prve triade v regijah, ki so imele glede na sedemdnevno incidenco izpolnjene pogoje za prehod s črne v rdečo fazo. »Gre za najbolj množično hitro testiranje v enem dnevu do sedaj, kar predstavlja velik organizacijski in logistični zalogaj,« je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte.

Dejala je, da je testiranje s hitrim antigenskim testom namenjeno tistim, ki ne kažejo simptomov okužbe in zato ne bi prišli na vrsto za PCR test. »Vrednost hitrega testa je v tem, da hitro poiščemo osebe okužene s koronavirusom, ki ne kažejo znakov okužb.«

Za šole je izpostavila pomembnost prezračevanja in čiščenja prostorov ter tudi uporabo aplikacije #OstaniZdrav, starše pa naproša, da se z otroki pogovorijo in razložijo situacijo, v kateri se nahajamo. Med drugim je izpostavila tudi, da ljudje namesto mask iz blaga raje nosijo trislojne kirurške maske, v javnem prometu in širše, kjer so ljudje v stiku, pa je priporočila nošnjo mask tipa FFP2.

Fortejeva je spregovorila tudi o novem angleškem sevu koronavirusa. Dejala je, da NIJZ že od 11. januarja preverja 10 odstotkov pozitivnih PCR testov za primer novega seva, zaenkrat pa Slovenija ostaja pri enem odkritem primeru okužbe z njim. »Znan in potrjen je en primer, ki je bil uvožen, oseba pa je v karanteni,« je dejala in dodala, da seva še ne poznajo dovolj dobro, da bi lahko z gotovostjo trdili, da je bolj agresiven in povzroča več smrti. »Splošni ukrepi ostajajo isti. Na NIJZ pa se še odločajo, ali bodo epidemiološko sledili osebam, ki imajo nov sev,« je sklenila Fortejeva.

Kasneje je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani potrdil, da so pri treh od 291 vzorcev iz osrednjeslovenske regije, ki so jih vključili v gensko sekvenciranje in so bili vzeti med 1. in 14. januarjem letos, dokazali vse specifične mutacije značilne za angleški sev, piše na njihovi spletni strani. »Vsi trije vzorci pripadajo osebam, ki so imele pozitivno epidemiološko anamnezo za potencialni vnos angleškega seva v Slovenijo,« so dodali.

V presejalno testiranje, ki ga opravljajo s sekvenciranjem oziroma z analizo sekvenc gena virusa, ne pa s posebnimi PCR testi, so izbrali 291 vzorcev s potrjeno okužbo na novi koronavirus oz. 3,4 odstotka vseh pozitivnih vzorcev iz osrednjeslovenske regije v tem časovnem obdobju. V treh vzorcih popolnih virusnih genomov so dokazali vse specifične mutacije značilne za angleški sev, medtem ko dodatnih mutacij, značilnih za južnoafriški ali brazilski sev, niso odkrili.

Učitelji naj si vzamejo čas za pogovor z učenci

Ker se jutri v šole vračajo otroci prve triade, je na novinarski konferenci spregovoril tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj in izpostavil ključne aktivnosti, ki so pomembne zaradi dozdajšnjega izvajanja pouka na daljavo.

Učitelje je pozval, naj posebno pozornost namenijo učencem, ki v času pouka na daljavo niso imeli dostopa do interneta, učencem iz ranljivih skupin in tistim, za katere učitelji ocenjujejo, da so bili pri delu na daljavo manj uspešni. »Za te učence naj šole pripravijo prioritetno individualne načrte izobraževanja oziroma obstoječe individualne načrte prilagodijo posameznim učencem in razmeram.«

Učiteljem je priporočil, da si vzamejo čas, da se z učenci pogovorijo o doživljanju pouka na daljavo in počutju ob vrnitvi v šolo, izpostavil pa je tudi pomembnost dodatnega utrjevanje obravnavanih vsebin in veščin dela v času pouka na daljavo. »Načrtovane dejavnosti namenjene utrjevanju znanja naj učitelji ustrezno prilagodijo na zaznane razlike pri učencih. S tem želimo preprečiti, da bi prišlo do prevelikega pritiska na ocenjevanje,« je poudaril Logaj.

Učitelji naj se po njegovih besedah sami odločijo, v kakšni meri je treba spremeniti in prilagoditi letno pripravo, katerega del je tudi načrt ocenjevanje, da bodo učenci do zaključka šolskega leta pridobili ključna znanja, ki so pogoj za uspešno nadaljevanje šolanja. Tudi zato naj sprotno beležijo cilje, ki bodo v tem šolskem letu obravnavani manj poglobljeno oziroma bodo ostali nerealizirani. »Ob zaključku šolskega leta bo treba v strokovnih aktivih in na zaključnih pedagoških konferencah izdelati načrt, katere cilje, kako in kdaj bodo učenci v prihodnjih letih šolanja nadoknadil ali nadgradili,« je dejal direktor zavoda in predlagal še tesnejše sodelovanje učiteljev in staršev.

Otroci med epidemijo iščejo manj pomoči

Vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Maja Drobnič Radobuljac pa je na novinarski konferenci opozorila na epidemijo duševnih motenj pri mladih. Razkrila je, da je v zadnjih 25 letih prišlo do več kot 60-odstotnega porasta motenj pri otrocih in mladostnikih.

»Zadnje tedne poslušamo o 30-odsotnem porastu poskusa samomorov pri mladostnikih v Sloveniji. To povečanje je bilo zaznati v eni sami od pediatričnih bolnišnic v Sloveniji, drugod tega ni bilo. Trenutni podatki glavnih treh hospitalnih in urgentnih psihiatričnih služb za otroke in mladostnike v Sloveniji kažejo na povprečen upad oz. nespremenjeno število otrok in mladostnikov z nujnimi psihiatričnimi stanji v primerjavi z enakim obdobjem lani,« je dejala in dodala, da med epidemijo otroci in mladostniki zaradi duševnih težav iščejo manj pomoči, zato bodo šele učitelji tisti, ki bodo njihove stiske videli in prepoznali.

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, klinična psihologinja Mateja Hudoklin – direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, ter Maja Drobnič Radobuljac, vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo psihiatrične klinike Ljubljana.