Konec marca naj bi se v prestižni muzejski ustanovi MAXXI (Nacionalni muzej umetnosti 21. stoletja) v Rimu odprla obširna skupinska razstava Večje od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije (Bigger than Myself: Heroic voices from ex Yugoslavia), v katero bodo vključena dela več kot 50 umetnikov iz nekdanje skupne države, med njimi tudi dvanajst slovenskih umetnikov in dve skupini. Na povabilo muzeja jo je zasnovala Zdenka Badovinac, nekdanja direktorica in zdaj kustosinja v Moderni galeriji.
Tovrstni kulturni dogodki velikega formata so priložnost za predstavitev kulturnega potenciala države v tujini, pri čemer običajno po najboljših močeh sodelujejo tudi veleposlaništva. A v primeru te razstave je vsaj slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj menil drugače: v depeši, ki jo je 12. januarja letos poslal na več naslovov v domovini, tudi v kabinet predsednika vlade in na ministrstvi za kulturo ter zunanje zadeve, je poudaril, da veleposlaništvo »razstav s tematiko ex Jugoslavije ne bo podpiralo«, še sploh ne v obdobju 30. obletnice plebiscita in razglasitve samostojnosti Slovenije ter ob skorajšnjem predsedovanju Svetu EU. O prihajajoči razstavi naj bi bil sicer obveščen le dan prej na kolegiju veleposlaništva, »tako rekoč pod točko razno«.
Le 100-odstotno »slovensko«
Dodal je, da odločno nasprotuje temu, da ravno v času naših obletnic osrednja institucija (Moderna galerija) »v posmeh obletnici slovenske države« uporabi »eno najuglednejših kulturnih institucij v italijanski prestolnici« za razstavo z ustvarjalci iz nekdanje skupne domovine. »Kakor da slovenski umetniki vse od osamosvojitve ne bi imeli nič pokazati izbirčnemu rimskemu občinstvu.« Kunstljev očitek Badovinčevi ne drži: vsebinski okvir razstave je določil umetniški direktor muzeja MAXXI Hou Hanru, ne pa povabljena kustosinja Zdenka Badovinac.
Veleposlaništvo bo torej promoviralo samo »umetniško ustvarjalnost, povezano s Slovenijo«. Pri tem sta ga zanimali še stališči zunanjega in kulturnega ministrstva; tako na Mladiki kot Maistrovi so se strinjali, da razstava ne more biti »del programa obeleževanja obletnice državnosti ali predsedovanja Svetu EU«.
Gostovanje pod vprašajem?
Osrednji italijanski muzej za sodobno umetnost MAXXI že vrsto let razvija program, namenjen predstavljanju umetnosti, ki nastaja na območju Sredozemlja; po nekaj prejšnjih razstavah, ki so bile med drugim posvečene sodobni umetnosti v Carigradu, Bejrutu ali Tel Avivu, so pozornost usmerili še na severnojadranski del Sredozemlja. K sodelovanju so zato povabili Zdenko Badovinac, ki »odlično pozna umetniško dogajanje na tem področju«, kot pravi Hou Hanru. Odprtje razstave naj bi bilo sicer že spomladi 2019 in potem 2020, a so ga zaradi organizacijskih zapletov in nato pandemije nato večkrat preložili.
»To seveda ni razstava, ki bi idealizirala Jugoslavijo, temveč se skozi oči ustvarjalcev iz regije ukvarja s časom, ki ga živimo, z vprašanjem, na kakšen način so danes sploh še mogoče junaške geste,« pojasnjuje Zdenka Badovinac. Poudarja, da bo na razstavi sodelovalo tudi več kot ducat slovenskih umetnikov, med njimi Nika Autor, Jože Barši, Jasmina Cibic, kolektiv Irwin, pa trije Janezi Janše, Marko Peljhan, Marjetica Potrč, Maja Smrekar in drugi, kar se doslej na taki ravni še ni zgodilo, kakor tudi ne, da bi takšno postavitev pripravila slovenska kustosinja.
Razstava naj bi sicer jeseni gostovala v Moderni galeriji, vendar nova strokovna komisija za področje vizualnih umetnosti, ki jo je nedavno imenoval minister Vasko Simoniti, temu ni ravno naklonjena. »Projekt ni jasno predstavljen«, »predlagani stroškovnik nerazumljiv«, strošek gostovanja (40.000 evrov) pa se ji zdi previsok. Komisija (sestavljajo jo Breda Škrjanec, Lenka Bajželj, Lenka Kavčič, Peter Rak in Boštjan Jurečič) je ocenila, da se Moderna galerija »preveč ukvarja« z umetnostjo z območja nekdanje skupne države.