V preteklem desetletju so si EU in njene države članice prizadevale za uresničevanje obveznosti iz konvencije. Za EU to pomeni zagotavljanje, da pravila, politike in programi EU vključujejo osebe z invalidnostjo, povsem upoštevajo konvencijo in spodbujajo vključujočo Evropo.
Konvencija, prav tako pa pravila EU o nediskriminaciji in dostopnosti, zavezujejo tudi vse države EU. To pomeni, da morajo države članice zagotoviti vključujoče izobraževalne sisteme za osebe z invalidnostjo in imeti zakonodajo, ki prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu. Prav tako morajo poskrbeti za to, da so javni prevoz in javne zgradbe dostopni osebam z invalidnostjo.
Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020 je usmerjala ukrepe EU v minulem desetletju. Skrb za osebe z invalidnostjo je uvrstila med prednostne naloge EU in omogočila občutne izboljšave. Prelomni evropski akt o dostopnosti na primer zahteva, da morajo biti ključni izdelki in storitve, kot so telefoni, računalniki, e-knjige, bančne storitve in elektronske komunikacije, pripravljeni tako, da so dostopni tudi za osebe z invalidnostjo. Pravice potnikov v EU zagotavljajo, da imajo osebe z invalidnostjo dostop do potovanja v cestnem, zračnem in pomorskem prometu. Tudi v svetovnem merilu ima EU vodilno vlogo v spodbujanju vključevanja oseb z invalidnostjo, in sicer v okviru svojih razvojnih in humanitarnih politik.
Pandemija covida-19 je dodatno razkrila neenakosti, s katerimi se osebe z invalidnostjo še vedno soočajo. Pokazalo se je, da ima – med drugim prav zaradi teh neenakosti – pandemija za te osebe še hujše posledice. Ker so šole zaprte, pouk pa poteka prek spleta, učenci in študenti z invalidnostjo nimajo vedno dostopa do učnih gradiv in opreme.
Marsikdo naleti na ovire pri uporabi telekonference, delu na daljavo ali pri spletnem nakupovanju. Težave so včasih celo z dostopom do informacij o samem virusu. Zato je pri odzivu EU na krizo in sprejetju doslej največjega svežnja spodbud za okrevanje gospodarstva enakosti namenjena posebna pozornost.
Naša vizija za pravično okrevanje po pandemiji covida-19 se osredotoča na vključevanje oseb z invalidnostjo, da živijo dostojno in samostojno življenje ter da imajo dostop do storitev, ki jim omogočajo polno sodelovanje na trgu dela in v družbi. Aprila bo portugalsko predsedstvo komisijo in države članice pozvalo k političnemu dialogu na visoki ravni o pravicah oseb z invalidnostjo, v katerem naj bi sodelujoče strani zastavile nadaljnjo pot.
Naš namen je preprečiti, da bi učinki pandemije covida-19 ovirali napredek za osebe z invalidnostjo. Da bi zagotovili odporno in pravično okrevanje, moramo politike oblikovati tako, da bodo vključujoče za vse.
Po obsežnih posvetovanjih bom predstavila novo in okrepljeno strategijo Unije o pravicah oseb z invalidnostjo za obdobje 2021–2030. Ta bo nadgrajevala dosežke minulega desetletja in ponudila rešitve za izzive pred nami. Strategija bo zajela vse vidike konvencije ZN in omogočila, da bomo pravice, zapisane v konvenciji, pretvorili v dejanja. Za prihodnja leta nam bo zagotovila močan okvir, na podlagi katerega bomo lahko poskrbeli za to, da ne bo nihče zapostavljen.
Nedvomno je treba vsakomur omogočiti samostojno življenje, učenje v vključujočem okolju ter ustrezne razmere za delo in razcvet. 87 milijonov oseb z invalidnostjo v EU si zasluži osvobojenost od strukturne diskriminacije in negativnih stereotipov v medijih in na spletu.
Da bi uresničili te ambicije, se moramo potruditi vsi. Strategija bo referenca za EU, vse vlade, socialne partnerje, civilno družbo in zasebni sektor. Olajšala nam bo sodelovanje pri izpolnjevanju naših zavez, tudi v dialogu in partnerstvu z osebami z invalidnostjo. Zagotovila bo, da bodo osebe z invalidnostjo lahko enakopravno sodelovale na vseh področjih življenja.
Z zavezo in ukrepanjem na tem področju bomo pomembno prispevali k Uniji enakosti. Tesno bom sodelovala z vsemi državami članicami EU, da bo EU postala zgled vključevanja, dostopnosti in človekovih pravic.
Osebe z invalidnostjo morajo biti vključene v vse, kar jih zadeva. Vključene bodo tako v dialog kot v proces. To je smisel mota »Združeni v raznolikosti«.
Helena Dalli je evropska komisarka za enakost.
