Slovenski tabor v Kairu je predčasno zapustil vratar Urh Kastelic, ki se je že vrnil v domovino. Vratar nemškega Göppingena je pred SP uspešno prebolel okužbo s koronavirusom in se reprezentanci pridružil na dan potovanja v Egipt. Toda testiranje ob prihodu na letališče v Egiptu je kljub preboleli okužbi pokazalo pozitiven rezultat, zato so ga prireditelji skupaj s Tilnom Kodrinom poslali na dodatne preglede in v izolacijo. Kodrin se je reprezentanci znova pridružil v sredo zvečer, testiranja pri Kastelicu pa so občasno kazala pozitivne rezultate. Zato se po pravilih tekmovanja ni smel vrniti v reprezentančni tabor, tako da je bilo najbolj smiselno, da se vrne domov. Selektor Ljubomir Vranješ je Kodrina seveda uvrstil na igralni seznam, od 20 reprezentantov pa jih lahko za vsako posamično tekmo izbere le šestnajst.
Švedska je na lanskem EP kot (so)gostiteljica skupaj z Avstrijo in Norveško osvojila šele sedmo mesto in zamenjala selektorja. Na Švedskem rojenega Islandca Kristjana Andressona je po štirih letih zamenjal 48-letni Norvežan Glenn Solberg, a ne zaradi slabega dosežka, temveč je bilo to že vnaprej dogovorjeno. Toda nekdanji organizator igre (med letoma 2002 in 2004 je bil tudi član Barcelone, od 2004 do 2006 pa Flensburga) in norveški reprezentant (122 tekem, 250 golov) je v Egipt pripeljal zelo oslabljeno, pomlajeno, precej neizkušeno reprezentanco, v kateri zaradi poškodb, koronavirusa in osebnih razlogov manjkajo vratar Mikael Appelgren, glavni krili Niclas Ekberg in Jerry Tollbring, prvi krožni napadalec Andreas Nilsson, Lukas Nilsson, steber obrambe Jesper Nielsen, zunanji igralci Kim Ekdahl du Rietz, Simon Jepsson, Albin Lagergren… Zato ne čudi, da je sedanji glavni igralski zvezdnik, 28-letni Jim Gottfridsson, pred tekmo dejal: »Slovenija je najmočnejša v tej skupini in ena najboljših na SP. A proti njej bomo šli na glavo in na zmago.«
V osrednji dvorani v Kairu, v kateri je Švedska že davnega leta 1999 osvojila zadnjega od skupno štirih naslovov svetovnega prvaka, potem ko je pred 23.000 gledalci v finalu premagala Rusijo s 25:24, sta slovenska in švedska reprezentanca začeli tekmo z neverjetno izenačeno statistiko na medsebojnih tekmah. Na osmih dvobojih na velikih tekmovanjih je vsaka slavila po štirikrat: na EP je v zmagah 2:2, na SP in OI pa po 1:1. A kljub statistični izenačenosti je Slovenija v Egiptu že tradicionalno zelo slabo odprla tekmo in Skandinavci so si v 18. minuti priigrali že pet golov prednosti (11:6). Selektor Vranješ je moral vzeti minuto odmora, po kateri je počasi, a zanesljivo ustavljal ofenzivo svojih rojakov. Slovenci so zaigrali odlično v obrambi, v napadu postali učinkovitejši in po delnem izidu 6:2 so se tri minute pred glavnim odmorom približali le na 12:13.
Zastava Slovenije pod stropom dvorane v Kairu je klub posredovanju naše delegacije še vedno postavljena narobe, na srečo pa je bila igra Vranješeve čete na začetku drugega polčasa postavljena pravilno. Po petih minutah so si Slovenci priigrali prvo vodstvo na tekmi (18:17), a so Skandinavci odgovorili z delnim izidom 4:0 v manj kot petih minutah. V nadaljevanju so slovenski rokometaši ves čas lovili tekmece, ki so spet imeli že tri gole naskoka (21:18), in jih – po nizu izključitev Švedov - pri 26:26 v 56. minuti le ulovili. Sledila je infarktna končnica, v kateri je Hampus Wanne slabe pol minute pred koncem zadel za 28:27, a le dve sekundi pred zadnjim znakom sirene je za Slovenijo, ki je vratarja zamenjala s sedmim igralcem v polju, za remi s svojim edinim golom poskrbel Matej Gaber.
Skupina 4, 1. krog: Slovenija – Severna Makedonija 31:21 (13:9), Egipt – Rusija 28:23 (15:8), Švedska – Belorusija 26:26 (11:15), 2. krog: Rusija – Severna Makedonija 32:20 (19:9), Egipt – Belorusija 35:26 (21:14), Slovenija – Švedska 28:28 (14:15), 3. krog (nedelja): Belorusija – Severna Makedonija (ob 15.30), Slovenija – Egipt (18), Rusija – Švedska (20.30).
