ZDA so za države Latinske Amerike in Karibov glavni ekonomski in politični partner, zato se ob vsakokratnem prihodu novega stanovalca v Belo hišo postavlja retorično vprašanje, kakšno politiko bo vodil do te regije. Trumpova administracija se je osredotočala na ustavitev migracijskih tokov ter čim večjo izolacijo režimov na Kubi, v Venezueli in Nikaragvi, za preostale države pa je veljal aroganten trgovski moto »Če boš delal zame, bom tudi jaz zate, če ne, te bom kaznoval«.
Donald Trump je samo enkrat obiskal Latinsko Ameriko, medtem ko je imel Joe Biden z njo opraviti domala v vsej svoji politični karieri in jo zelo dobro pozna. V času Obamove administracije je bil kot podpredsednik zadolžen za vzdrževanje odnosov s tamkajšnjimi vladami in je v tej vlogi opravil 16 potovanj po Latinski Ameriki, kar mu poznavalci štejejo v prid kot dragoceno politično izkušnjo. Nekdanji svetovalec predsedniku Obami Mark Feierstein pravi: »Joe Biden bo Latinsko Ameriko obravnaval kot upoštevanja vredno ekonomsko in diplomatsko partnerico. Ne bo groženj, ustrahovanja in nestrpnosti.«
Bolsonaro proti skladu za amazonski pragozd
Vodja odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma, demokrat Gregory Meeks, pa je napovedal, da bo posebna skrb Bidnove administracije namenjena avtoritarnim težnjam na Haitiju in pandemiji, ki je v Latinski Ameriki terjala visok davek skoraj 600.000 mrtvih in izgubo okoli 40 milijonov delovnih mest. Poudarek bo tudi na podnebnih spremembah in ustvarjanju pogojev za odpravljanje naravnih katastrof. Že prvi dan vladanja je Biden ustavil gradnjo zidu na meji z Mehiko in preklical Trumpov migracijski program »Ostani v Mehiki«. Mehika si obeta boljše sodelovanje s severno sosedo na vseh področjih, vključno z varnostnim.
Biden namerava razveljaviti tudi vsiljene sporazume srednjeameriškim državam, s katerimi se jim pripisuje status varnih tretjih držav za migrante, kar ne ustreza realnosti, saj se zaradi revščine, nasilja in predvsem katastrofalnih posledic podnebnih sprememb od tam podajajo na pot v ZDA karavane migrantov. Hondurasu, Salvadorju in Gvatemali je obljubil pomoč v vrednosti štirih milijard dolarjev, pa tudi pomoč pri krepitvi vladnih institucij v boju proti korupciji in nasilju.
V spopadanju s podnebnimi spremembami južnoameriškim državam ponuja roko sodelovanja in investicije v programe za razvoj čistih virov energije, gradnjo trajnostne infrastrukture in inovacije. Predlagal je globalni sklad za zaščito amazonskega pragozda v višini 20 milijard dolarjev, kar je brazilski predsednik Jair Bolsonaro že zavrnil, rekoč, da bi to pomenilo poseganje v brazilsko suverenost na teritoriju, ki ji pripada.
S Havano v Obamove čase
V odnosu do Kube je Biden nakazal vrnitev k politiki zbliževanja, ki jo je začel Barack Obama, in vzpostavitvi dialoga s Havano, kar bi lahko olajšalo oziroma pospešilo reforme, ki so jih zavrle Trumpove sankcije. Kaj več o tem ni znano, ker nekateri v demokratski stranki temu nasprotujejo.
Glede politike do Venezuele pa je novi državni sekretar Antony Blinken izjavil, da bo Bidnova administracija nadaljevala pritiske na vlado Nicolasa Madura, in potrdil priznavanje začasnega predsednika države Juana Guaidoja in prejšnje sestave parlamenta kot edine demokratično izvoljene institucije v Venezueli. Washington bo po njegovih besedah sodeloval z latinskoameriškimi partnericami in EU pri iskanju rešitve za Venezuelo in si prizadeval za pogajanja z Madurom, da bi ta pristal na ponovitev splošnih volitev pod pravičnimi pogoji, a naloga ne bo lahka.
