Ob številnih mednarodnih obsodbah četrtkovega terorističnega napada Islamske države v Bagdadu, v katerem je bilo v eksplozijah dveh samomorilskih bombašev ubitih najmanj 32 ljudi, je bil napad nov opomin, da Islamska država na ozemlju Iraka in Sirije še ni premagana. Čeprav je samooklicani kalifat Abuja Bakra Al Bagdadija leta 2017 razpadel, del borcev Islamske države nadaljuje gverilsko bojevanje v Iraku in Siriji.

Ocene moči te teroristične organizacije ostajajo precej različne. V Siriji naj bi bilo aktivnih še okoli štiri tisoč pripadnikov Islamske države, v Iraku 3500. Posebno poročilo Združenih narodov njihovo število sicer opredeljuje nekoliko višje. Aktivnih naj bi bilo še okoli deset tisoč pripadnikov propadlega kalifata, ki je na vrhuncu svojega obstoja krojil življenje osmih milijonov ljudi na območju, velikem za štiri Slovenije. Med njimi naj bi bilo še vedno tudi tri tisoč tujih borcev, ki so se v minulem desetletju prišli borit za Islamsko državo in se še niso vrnili domov.

Aktivni predvsem na podeželju

Čeprav je Islamska država po obsežni vojaški operaciji izgubila svoje ozemlje v severnem Iraku in Siriji, pa so se mnogi borci organizacije poskrili in izvajajo manjše, a pogoste napade na varnostne organe obeh držav. Toda tako obsežnega napada, kot se je zgodil v četrtek v Bagdadu, v Iraku ni bilo že tri leta.

Kljub temu so v državi že lani opažali, da postajajo napadi Islamske države na varnostne organe vse bolj drzni. Najpogostejši so napadi v provincah Anbar in Salahudin, prav tako pogosto napadajo na podeželskih območjih Dijale in Tikrita, kjer so sicer iraška vlada in oblasti iranskega kurdistana v sporu za nadzor ozemlja. Napadajo tudi paravojaške milice. V iraški vojski opozarjajo, da do napadov prihaja predvsem na težko nadzorljivem terenu. Uporabljajo gverilsko taktiko. Napadajo v majhnih skupinah večinoma s strelnim orožjem, uporabljajo pa tudi v domačih delavnicah izdelane mine.

Večji angažma Nata

Kljub temu se je varnostna situacija v Iraku po padcu Islamske države nekoliko izboljšala, medtem ko se v Siriji nadaljuje desetletje trajajoča državljanska vojna. Ameriški vojaki so iraški vladi ponujali pomoč v protiterorističnih operacijah, medtem ko so ameriški lovci na zaprosilo iraških oblasti napadali oporišča Islamske države v odročnejših delih države.

Prav za iraško vojsko bo pod Trumpovo vlado doseženo zmanjšanje ameriških sil v Iraku na zgolj 2500 mož velik izziv. Tudi po zadnjem napadu v Bagdadu je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg posvaril pred prehitrim umikom ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana, kjer so njihovo število prav tako zmanjšali na 2500 mož.

Nastali varnostni vakuum zaradi delnega umika ameriških sil namerava zapolniti prav Nato. »Močno verjamem, da je urjenje iraške vojske za spopad s teroristi najboljši način, da se prepreči ponovni vzpon teroristov Islamske države,« je dejal Stoltenberg.