Kdor se je vsaj malo dotaknil zgodovine prejšnjega stoletja, mu ni tuj niti pojem »Stalinove čistke«. V številnih političnih procesih je bilo za časa Stalinove vladavine ponižanih, izgnanih, pogrešanih in ubitih na milijone ljudi. Prizanašal ni niti svojim tesnim sodelavcem, začenši s fizično odstranitvijo leningrajskega partijskega sekretarja Kirova. Ubit je bil tudi sekretar izvršnega komiteja Kominterne Karl Radek. Kot je razbrati iz nekaterih zgodovinskih virov, je pred Stalinovo krutostjo svaril že njegov predhodnik Lenin, ki je menda celo v oporoko napisal, naj Stalinu ne dovolijo prihoda na oblast. V času, ko se je zaradi hude bolezni poslavljal, je bilo pričakovati, da ga bo na partijskem in državnem vrhu zamenjal sovjetski Jud Lev Davidovič Bronštejn, bolj znan kot Lev Trocki, s katerim je tesno sodeloval že od prvih dni oktobrske revolucije (boljševiki so prevzeli oblast prav na njegov rojstni dan) in ki je imel največ zaslug za organiziranje Rdeče armade v državljanski vojni z Belo armado kot branilko carske Rusije. Kot je mogoče prebrati tudi v posameznih člankih takratnega časopisja, je bil Trocki ves čas trn v peti »vsemogočnega« Stalina, ki ga je obtoževal kontrarevolucionarne dejavnosti. Ko Trockega nista utišala ne izgon v oddaljene neprijazne predele ruskih step in ne izgon v tujino, ga je leta 1940 v daljni Mehiki pokončala roka najetega atentatorja.
Boljševiki po stopinjah carizma
Kakor smo že včeraj poročali, je ruska sovjetska vlada poslala v pregnanstvo v Sibirijo 30 vodilnih osebnosti opozicije. Temu izgonskemu povelju pa bodo sledila še druga. Med onimi, ki so jih že odposlali v Sibirijo, se nahajajo Serebrjakov, ki ima velike zasluge za vzpostavitev gospodarskih zvez z Ameriko, potem Smilga, ki se je veliko pečal z povzdigo sovjetske industrije, nadalje znanega pisatelja Sosnovskega, ki si je v svojih duhovitih feljtonih večkrat privoščil sovjetske komisarje, ter celo proslulega Bjeloborodova, tovariša iz Jekaterinburga, ki se je žalostno proslavil z umorom vse carjeve rodbine v hiši Ipatjeva, za kar je dal on povelje. V ledene pokrajine murmanskega zaliva in pa v jakutsko tajgo ter v druge kraje, ki so jih že carske vlade uporabljale za to, da so fizično in moralno ubile svoje politične nasprotnike, bodo pa deportirali tudi še Trockega, Radeka, Rakovskega, Kameneva, Zinovjeva, Jevdokimova in druge može, ki so igrali toliko vlogo v revoluciji. Značilno je, da je več izmed teh voditeljev bilo pregnanih v Sibirijo že pod »krvavim Nikolajem«. Pa tudi tisti, ki svoje tovariše iz revolucije zdaj vnovič pošilja v ledeni mraz, puščobo in počasno izhiranje, vsegamogočni g. Stalin, je pod carjem izkušal dobrote Sibirije. Tako se je pokazalo, da neomejena oblast, naj jo imajo v rokah monarhi ali proletarci, postaja samovolja, ki se ne ustraši nobenega sredstva, da uniči političnega nasprotnika, pa naj je tudi proletarec in marksist. (…)
Slovenec, 11. januarja 1928
Boljševiška opozicija razgnana
Moskva, 11. januarja d. Kakor znano, je sovjetska vlada z drakonskimi odredbami razpršila vse važnejše opozicijonalne voditelje. Nekateri izmed njih so že na poti v prognanstvo. Tudi Trockij je že prejel nalog, naj odide v astrahansko gubernijo. Izjavil pa je, da ne pojde, češ, da je njegova navzočnost v Moskvi važnejša. Sedaj je še v mestu in naglaša, da ga bo mogoče le s silo spraviti v Astrahan. (…)
Jutro, 12. januarja 1928
Trocki odide v Turčijo v pregnanstvo
Moskva, 31. januarja g. Trocki se je 29. januarja v Batumu pod strogim nadzorstvom ukrcal na parnik, ki naj bi ga odpeljal v Carigrad. Trockega spremljajo žena in sinovi. Kontrolni odbor je obdolžil Trockega protirevolucijonarnega delovanja, za katero je določena smrtna kazen. Kljub temu se sovjeti niso upali Trockega usmrtiti. Pravijo, da je v svojem izgnanstvu v Almajti organiziral več tisoč članov broječo tajno organizacijo, ki je ogrožala vladajoči režim. Sovjetska vlada je odločena, da bo to organizacijo iztrebila. Nad 400 pristašev je bilo baje že aretiranih. Trocki nima potnega lista, vendar mu bo turška vlada dovolila, da pristane v Turčiji. Domneva se, da se bo v bodoče naselil v bližini Berlina. (…)
Jutro, 1. februarja 1929
Moskovski proces št. 2
Moskva, 23. januarja o. Pred vrhovnim vojaškim sodiščem v Moskvi se je danes pričel velik političen proces proti skupini 17 obtožencev, po večini uglednih komunističnih voditeljev, ki so obtoženi, da so bili v službi držav fašističnega bloka ter da so delali za odstranitev sedanjega sovjetskega režima.
Po službenem poročilu so obtoženci že prvi dan razprave priznali svojo krivdo. Preiskava je dognala, da so postopali po navodilih Trockega, ki so jih dobivali iz inozemstva. Na razpravi so tudi ugotovili, da je bil Trocki v zvezi s Hitlerjevim namestnikom, ministrom Hessom. (…)
Jutro, 24. januarja 1937
Trockij je obdolžil Stalina, da je kriv njegove smrti
Mexico, 22. avgusta, o. »United Press« poroča: Zdravniki so se včeraj ves dan zaman trudili, da bi rešili Trockijevo življenje. Trockijev morilec je prihajal že dalj časa na Trockijev dom, kjer se je izdajal za iskrenega in vdanega Trockijevega prijatelja. Predvčerajšnjim popoldne pa ga je v stanovanju ta prijatelj, ki je bil najet po Stalinovih zastopnikih, nenadno udaril s kladivom močno po glavi. To kladivo ni bilo običajno ročno kladivo, ampak je bolj podobno zidarskim sekiricam. (…)
Včeraj je Trocki le redko prišel k zavesti, vendar pa je malo pred smrtjo izrekel besede:
»Prepričan sem, da bom umrl, obdolžujem pa Stalina za ta umor, ker je Stalin potreboval mojo smrt ko pripravlja zadnji odločilni napad.« (…)
Policija stalno zaslišuje morilca, prav tako pa je že v stiku z ameriško policijo, ki zaslišuje morilčevo ženo Silvijo Agalov, ki živi v Newyorku. Agalova je bila nameščena v Trockijevem tajništvu, ko je Trocki živel v Parizu. Že tedaj se je spoznala z morilcem Jacksonom. (…) Pred kratkim sta Agalova in Jackson dobila ogromno vsoto denarja iz Moskve. (…)
Slovenski dom, 22. avgusta 1940
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib