V Kitzbühelu je vse nared za vrhunec alpske smučarske sezone. »Tirolski smučarski Wimbledon« je v sredo in četrtek že gostil dva smuka za trening, danes in jutri pa bosta na sporedu še dva za točke svetovnega pokala. Na Streifu, najtežjem smuku na svetu, Slovenci v preteklosti niso velikokrat dosegali vidnejših rezultatov. Najboljšega je z drugim mestom pred enajstimi leti dosegel Andrej Šporn. Tudi letos od slovenske trojice Boštjan Kline, Martin Čater in Miha Hrobat ne gre pričakovati presežkov, saj sta oba treninga pokazala, da je Streif prezahteven za njihovo znanje in drznost. Bolj verjeten je kakšen nedeljski superveleslalomski preblisk.
Martin Čater je v tej sezoni sicer presenetljivo zmagal v Val d'Iseru, v nadaljevanju sezone pa se vrhunski smukaški uvrstitvi ni več približal. V minuli sezoni, ko se je vračal po poškodbi, v Kitzbühelu ni startal, saj psihološko ni bil pripravljen napasti Streifa. Tudi v tej sezoni Celjan v Kitzbühelu ni pravi, saj je na treningih dosegel 41. in 32. čas.
Še nekaj podatkov iz zgodovine mondenega tirolskega središča. Pokal Hahnenkamm bo 81. gostil tekmovanje, Avstrijci pa vsako leto radi opomnijo, da so se najdrznejši tekmovalci prvič po Streifu spustili leta 1937. Avstrijec Thaddäus Schwabl je tedaj zmagal s časom 3:53,1. Rekord proge ima že dolgo brado in tudi letos ne bo ogrožen. Avstrijec Fritz Strobl je leta 1997 zmagal s časom 1:51,58. Start smuka je na nadmorski višini 1665 metrov, na 3312 metrih dolgi preizkušnji pa smučarji premagajo 860 višinskih metrov. Povprečen naklon proge je 27-odstoten, maksimalen pa kar 85-odstoten. Imena delov prog, kot sta zahtevna tehnična dela Mausefalle in Steilhang, Brückenschuss in Gschöss za mojstre drsenja, prelomnica Hausberg, od koder se letos ne bo videla gruča gledalcev v ciljni areni, in ciljni skok Zielsprung z več kot 140 km/h, pa so z leti postala že ponarodela imena Streifa, ki je tudi zaradi prestižnosti terjal številne davke hujših poškodb.
