Dve zaporedni gospodarski krizi v zadnjih desetih letih sta v temeljih pretresli prevladujočo strategijo denarne politike za obvladovanje gospodarskih ciklov. Dominantna politika uporabe obrestnih mer za uravnavanje povpraševanja in nadzor inflacije se je podrla, ko je zmanjkalo prostora za dodatno znižanje nominalnih obrestnih mer pod ničelno vrednost. Tudi pri tako nizkih obrestnih merah se trošenje prebivalstva in investicije podjetij niso več odzvali, inflacijska pričakovanja pa so začela upadati. Nevarnost deflacije in gospodarskega nazadovanja je povzročila, da je prišlo do tektonskega premika v konceptu stabilizacijske politike. Denarna politika vodilnih centralnih bank je začela testirati alternativne načine spodbujanja povpraševanja, fiskalna politika pa ne skrbi več zgolj za fiskalno stabilnost, ampak je prevzela vodilno vlogo v spodbujanju gospodarskega okrevanja.
Posledice nove strategije makroekonomske politike so se dokončno razkrile v času koronakrize. Poskusi centralnih bank, da nadomestijo obrestne mere kot glavni instr...