Argentinski pesnik Juan Gelman (1930–2014) velja za enega največjih jezikovnih mojstrov latinskoameriške poezije. Rodil se je in odraščal v Buenos Airesu v družini ukrajinskih Judov in že kot najstnik začel pisati liriko. Svoj pesniški prvenec je izdal sredi petdesetih let, kot mladenič pa je postal levičarski aktivist na strani podmladka komunistov »demokratičnega bloka«. Njegov revolucionarni politični angažma se je okrepil predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko se je pridružil novoustanovljeni gverilski organizaciji FAR. Kot mnogi argentinski politični nasprotniki in intelektualci se je pred smrtno obsodbo skrival v ilegali in v sedemdesetih letih pobegnil v Evropo, kjer je v Rimu, Parizu in Barceloni – odtujen in izoliran od doma, sorodnikov in prijateljev – nadaljeval boj proti diktaturam v Latinski Ameriki. Leta 1976 so mu vladne sile ugrabile sina in nosečo snaho, ki so ju pozneje usmrtili. Preživela je le deklica, vnukinja, ki jo je Gelman po dolgem obdobju brezupnega iskanja šele leta 2000 izsledil v Urugvaju.
Vse to – izkušnja bega, izgube, tujosti, trpljenja, samote, minljivosti, pa tudi ponovno najdene bližine – se v strnjeni, poetizirani obliki sublimira v avtorjevi p...
V Franciji se je danes v številnih mestih zbralo več tisoč ljudi na protestih proti policijskemu nasilju. Na shodu v Parizu so protestniki s palicami...