Sram me je

V torek sem jokal. Sedeč v avtu, ob poslušanju Radia Študent, ki je v živo poročal o grobem nasilju varnostnikov in policije nad uporabniki prostorov v tovarni Rog. Jokal sem od ogorčenja, jeze in nemoči.

Ko sem kakšno uro za tem prišel pred Rog, nasilja sicer ni bilo več. Znašel pa sem se pred zidom oklepljenih policistov, ki so mrko zrli v osuplo množico mladih. Mladih, ki niso mogli verjeti, da se vse skupaj resnično dogaja. Za zidovi tovarne pa so že brneli stroji, ki so začeli rušiti prve pomožne objekte.

V Rogu nisem bil nikoli. Zgodbo njenih uporabnikov večinoma poznam iz pripovedovanja hčere, ki je tja pogosto zahajala. Tovarna Rog je pomemben spomenik kulturne in industrijske dediščine na imenitni lokaciji v mestnem središču in ni dvoma, da je nujno potrebna prenove. Zato je nerazumljivo, da mestu z njenimi uporabniki v štirinajstih letih ni uspelo vzpostaviti dialoga, ki bi omogočil za vse sprejemljivo izvedbo projekta prenove.

Povsem nedopustno pa je, da v 21. stoletju sredi Evrope mestna oblast za dosego svojih ciljev, ob pomoči silakov, robokopov in odvetnikov, ob svitu iz zasede naskoči skupino miroljubnih deklet in fantov ter jih nasilno odvleče iz prostorov, kjer so dolga leta ustvarjali.

Squatting v zapuščenih stavbah je po vsem svetu način, kako si mladi, neodvisni in večinoma napredno misleči ustvarjalci začasno, mnogokrat pa v dialogu z lastniki tudi trajno, ustvarijo prostore za svoje delovanje. Tako se je vse skupaj začelo tudi v Rogu, kjer se je razvila neodvisna, progresivna, silno raznolika ustvarjalna in socialna scena, ki je pomembno prispevala k pestrosti življenja v mestu.

Mestna oblast žal ni prepoznala pomena alternativne kulture in trmasto vztraja pri spodbujanju regulirane mainstreamovske produkcije.

Zavedati se moramo, da mestna lastnina ni last župana, ampak je last vseh meščanov. Župana smo le pooblastili, da z njo upravlja. Če veliko meščanov misli, da županovi načrti niso primerni, jim je dolžan prisluhniti.

Torkovo ravnanje upravljalcev mesta je bilo skrajno nekulturno in pritlehno. Sram me je, da živim v mestu, ki tako ravna s svojimi meščani.

Jeseni sem nekje zapisal, da bi se morali kolesarji v petek večer zapeljati tudi pred magistrat. Mislim da je skrajni čas, da to res storimo.