Karl Erjavec je na novinarski konferenci koalicije KUL uvodoma dejal, da je po 12 tednih zaprtja javnega življenja več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. »Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni, kar se med drugim odraža v visokem številu bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Očitno je, da zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb ne na delovnih mestih ne v družinah.« Kritičen je bil do omejitve gibanja med občinami in regijami, omejitve izhoda med 21. in 6. uro zjutraj, zaprtja vrtcev in šol, zaprtje vseh trgovin z nenujnimi proizvodi, omejitev javnega prevoza in nošenje mask na prostem.
Po oceni Erjavca in koalicije KUL so vladni ukrepi neučinkoviti, na drugi strani pa povzročajo tako imenovano pandemsko utrujenost in nepripravljenost prebivalcev, da sledijo nesmiselnim ukrepom, ki načenjajo princip enakosti. »V nasprotju z nekaterimi evropskimi državami, slovenska vlada nima odgovora, zakaj ukrepi ne delujejo,« je izpostavil in dodal, da so nekatere druge evropske države z bistveno milejšimi ukrepi uspele hitro znižati pojavnost okužb ter da jo še naprej držijo na nizki ravni. »Država ni klinika, celotne populacije pa ni mogoče obravnavati kot bolnikov. Ob tako močni razširjenosti virusa doma in v drugih državah virusa ni mogoče izkoreniniti. Potrebno se je naučiti živeti z njimi in izvajati ukrepe, ki povzročajo najmanjše družbene in ekonomske stroške ter negativne posledice na javno zdravje,« je dejal.
Odprava nesmiselnih ukrepov in nesmiselnost zaostrovanja ukrepov
In nato spregovoril o akcijskem načrtu, ki da prinaša spremembo strategije in temelji na dejstvu, da ni smiselno nadaljevati s sedanjimi ukrepi ali jih celo krepiti, denimo z omejitvijo območja gibanja, ker naj bi to samo še povečalo odpor med prebivalstvom, ne bo pa vplivalo na umiritev širjenja epidemije. »Trenutni ukrepi povzročajo nepopravljivo škodo ljudem. Vplivajo na njihovo psiho-fizično zdravje ljudi, vpliv na javno zdravje pa gre tudi na račun neizvajanja nenujnih zdravstvenih storitev,« je naštel predsednik DeSUS-a in opozoril še na povzročeno ekonomsko škodo zaradi izgube delovnih mest in dodatnega zadolževanja države zaradi subvencij gospodarstvu za zmanjšanje škode, ki nastaja zaradi, po njegovi oceni, nepotrebnega zaprtja vseh dejavnosti.
Strategija koalicije KUL, ki naj bi bila alternativa sedanji vladni, temelji na nadzorovanem odpiranju javnega življenja ob izvajanju splošnih in posebnih ukrepov, ki slonijo na znanstvenih dokazih. Med temi ukrepu najdemo odpiranje vrtcev in šol, gospodarskih dejavnosti ter ukinitev omejitev gibanja med občinami, regijami in v nočnem času. Ob tem so poleg cepljenja predvideni vsi protokoli zaščitnega ravnanja v izobraževalnem procesu, pri varnem opravljanju storitvenih in prozivodnih dejavnosti ter v športnih aktivnostih in rekreaciji. V primeru lokalnih izbruhov okužb strategija predvideva začasno lokalno zaprtje določene geografske enote, vendar le na podlagi ocene razmer in tveganja.
Epidemiološki pristop
Dr. Alenka Kraigher, specialistka za epidemiologijo, je nato spregovorila o tem, da je potrebno v teh razmerah voditi državo po principu epidemiološkega pristopa, in sicer tako, da najprej prepoznamo problem in se nato ustrezen način nanj odzovemo. Pri tem izpostavlja, da je potrebno ves čas spremljati, ali je ta odziv ustrezen ali ne. Se prevpraševati, kje so morebitne pomanjkljivosti in se resno držati tega, da so ukrepi znanstveno utemeljeni, pri čemer naj bodo uveljavljeni po principih sorazmernosti in enakosti ter ob upoštevanju človekovega dostojanstva in pravic. »Odgovorno in postopno je potrebno odpreti javno življenje, prebivalce pa motivirati tako, da bodo pripravljeni na sodelovanje, pri čemer so še vedno potrebni splošni in posebni ukrepi,« pravi Kraigher.
In te ukrepe nato pojasni: »Če imamo simptome, moramo ostati doma in se osamiti, se povezati z zdravnikom, ki bo presodil, kaj lahko naredi. Pri nas in po svetu je namreč zelo visoka stopnja prezentizma (op. a. prisotnost na delovnem mestu kljub slabem počutju ali bolezni). Ko se umakne ta možnost, da bi ljudje s simptomi prihajali na delovno mesto ali kamorkoli drugam, smo naredili veliko za to, da se virus ne bo širil. Higiena kašlja in govorjenja bi morala na nek način preiti v naš bonton.« Ob tem specialistka za epidemiologijo poudarja ustrezno prezračevanje in pravilno nošenje mask ter prioritetno sproščanje dejavnosti na prostem. Več o predlogih ukrepov pa spodaj.
Akcijski načrt predvideva:
• 1. vzpostavitev nove svetovalne skupine Ministrstva za zdravje pod vodstvom epidemiološke stroke,
• 2. takojšnjo odpravo nedelujočih omejitev,
• 3. takojšnje odpiranje vrtcev in šol in večine gospodarskih dejavnosti,
• 4. bolj dodelano strategijo cepljenja,
• 5. usmeritev ukrepov na notranje prostore kot glavna žarišča okužb (delovna mesta, šole, DSO, družine) in zaščito ranljivih skupin (65+, DSO, bolniki z rizičnimi boleznimi) ob ustreznejši kombinaciji ukrepov, utemeljenih na osnovi podatkov,
• 6. lokalizirano zaustavljanje novih izbruhov okužb.
Ključne prioritete glede ukrepov:
• 1. Sprememba načina in ciljanja komunikacije
• 2. Odprava dokazano neučinkovitih ukrepov
• 3. Jasna dinamika in strategija cepljenja
• 4. Okrepitev ostalih zaščitnih in preventivnih ukrepov
• 5. Krepitev samozaščitnega vedenja in znanja o preprečevanju prenosa in širjenja okužb s Covid-19 med prebivalstvom
• 6. Skrb za starejše od 65 let in osebe z dejavniki tveganja za težji potek covida-19, ki živijo v večgeneracijskih skupnostih
• 7. Preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu
• 8. Preprečevanje preobremenjenosti bolnišničnih kapacitet