Zunanji minister ZDA Anthony Blinken je na zaslišanju v kongresu napovedal, da bodo ZDA obnovile zavezništva po svetu. Priznal je, da nekateri zavezniki dvomijo v ameriške zaveze zaradi preteklih let Trumpove administracije, zaradi česar bo obnovitev zavezništev zahtevna naloga. Napovedal je pregled številnih politik Trumpove administracije, med drugim tudi do Severne Koreje. Odnose s Kitajsko je označil kot enega največjih izzivov nove administracije. Po svetu številne države gojijo visoka pričakovanja do zunanje politike nove ameriške administracije.
EU: Ponudba za nove odnose je na mizi
Po letih čezatlantskih napetosti želi Evropska unija nov začetek za partnerstvo z administracijo Joeja Bidna, ki ga že vabi na vrh v Bruselj. Pred tem bi radi marca na zasedanju zunanjih ministrov EU gostili novega šefa ameriške diplomacije Blinkna. Predsednik evropskega sveta Charles Michel ZDA ponuja nov temeljni dogovor o medsebojnih odnosih »za močnejšo Evropo, za močnejšo Ameriko in za boljši svet«.
Nasploh v EU vlada olajšanje, da je eden izmed prvih ukrepov Bidna vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu dogovoru. Sedemindvajseterica želi v Washingtonu ponovno dobiti partnerja, ki verjame v multilateralizem. Odpraviti želi trgovinske napetosti z ZDA, ki jih je s carinami na aluminij in jeklo tudi proti proizvajalcem iz Unije uvedel Trump. Iz vrha EU prihajajo tudi pozivi, naj ZDA prevzamejo mesto »svetovnega motorja« pri spopadanju s pandemijo novega koronavirusa in pomoči revnejšim državam. Unija, ki nima svojih digitalnih velikanov, bi se rada z ZDA dogovorila tudi o skupnem nastopu pri urejanju digitalnega področja in umetne inteligence.
Kitajska: Ostra politika do Pekinga ne bo izginila
Čeprav se je Kitajska po izvolitvi Bidna relativno zadržano odzivala na notranjepolitično dogajanje v Washingtonu, pa predsednik Xi Jinping po letih trgovinske vojne z ZDA, ki se je prenesla tudi na raven spopada za tehnološko prevlado, ne skriva želje po umiritvi napetosti z Bidnovo administracijo. Za pomoč pri doseganju tega cilja je zaprosil celo predsednika uprave Starbucksa Howarda Schultza. Uradni Peking bodoče odnose z ZDA opisuje v klasičnih diplomatskih stavkih: želi si sodelovanja na področjih skupnega interesa, pri čemer pa želi vzpostaviti odnos medsebojnega spoštovanja.
Kakšne spremembe utegnejo doleteti ameriško-kitajske odnose, ostaja odprto. Vsaj kar zadeva ameriško podporo Tajvanu, ki bi ga Kitajska rada priključila svojemu ozemlju, se ne bo spremenilo nič, čeprav bo Blinken preučil nedavno odločitev Mika Pompea, ki je diplomatom State Departmenta omogočila tesnejše stike s tajvanskimi sogovorniki. Bodoči zunanji minister je kot pravilnega opredelil ostrejši nastop ZDA do Kitajske, ki jo je na nekaterih področjih opisal kot nasprotnika, na drugih pa kot partnerja.
Rusija: Putin upa na izboljšanje odnosov
Uradni Kremelj se je glede prihodnjih odnosov z ZDA odzval zadržano. »Rusija bo živela še naprej tako, kot je že prejšnja stoletja – še naprej se bomo zavzemali za dobre odnose z ZDA,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ključ do boljših odnosov pa v Kremlju vidijo predvsem v ravnanju Bidna in njegovega moštva. Predsednik Vladimir Putin vendarle upa, da se bodo odnosi izboljšali in da ne bodo talec ameriške notranje politike.
V minulih dneh se je nakazovalo, da večjih sprememb do ruske politike ne bo. Čeprav se bo Bidnova administracija pred februarskim iztekom zavzela za podaljšanje sporazuma Novi START iz leta 2010, ki omejuje jedrski arzenal obeh velesil, pa tudi nova vlada podpira pot Gruzije v zvezo Nato, prav tako namerava pomagati Ukrajini. Blinknova ostra kritika aretacije Alekseja Navalnega je nakazala, da bodo ZDA v primerjavi s Trumpom odločneje nastopile proti kršitvam človekovih pravic v Rusiji.
Iran: Težavna vrnitev k jedrskemu sporazumu
Iranski predsednik Hasan Rohani si želi, da bi Bidnova administracija ponovno pristopila k iranskemu jedrskemu dogovoru. Če bi se to zgodilo, namerava Iran, ki je v minulih mesecih začel bogatiti uran čez meje, dovoljene v sporazumu, polno spoštovati sklenjeni dogovor. Pripravljenost, da se po skoraj treh letih ZDA vrnejo k jedrskemu dogovoru z Iranom, je sicer nakazal tudi Blinken, a hkrati posvaril, da ZDA ne bodo sprejele hitre odločitve o vrnitvi k sporazumu.
Vrnitev k jedrskemu dogovoru, k čemur jo pozivajo tudi vodilni evropski politiki, želi nova administracija videti kot uvod v širši dogovor o iranskem jedrskem programu, njegovih balističnih raketah in aktivnostih na Bližnjem vzhodu.