Inflacija je pojav, v katerem imamo stalno in občutnejšo rast cen vseh ali vsaj pretežne večine proizvodov, pridelkov in storitev. Je sicer spremljevalka papirnega denarja, rast cen pa so imeli tudi takrat, ko so Španci pripeljali iz Amerike v Evropo velike količine zlata in srebra. V času inflacije so vsi, ki imajo v rokah denar, prepričani, da bo jutri vse dražje in da je bolje imeti v rokah realne dobrine namesto denarja. Ekonomisti trdijo, da je določena stopnja inflacije nujna za gospodarsko rast (do 2 odstotka), ki je imperativ sodobnega sveta. To je zaželena inflacija. Ob tej pa poznamo tudi nekaj višjo (do 8 odstotkov) tako imenovano počasno inflacijo, medtem ko je mnogo višja hiperinflacija. Ta je privedla do gospodarskega zloma Francije, Nemčije, Argentine, Avstrije.

Inflacija, ki je višja od zaželene, je škodljiva, ker izničuje prihranke, izničuje lastni obratni kapital podjetij in izničuje kupno moč, ki je motor gospodarstva. Je sicer pojav psihološkega izvora, njene posledice pa so zelo realne tako v financah kot v ekonomiji. Inflacija praviloma ni povzročena z drugimi ekonomskimi ali naravnimi pojavi, čeprav so ti lahko njen sprožilec. V vseh primerih inflacije je opazna zveza med količino denarja v obtoku in splošnim nivojem cen. Povečana količina denarja v obtoku je okolje, v katerem postaja inflacija možna.

Evrocona je nova kategorija in za zdaj ne moremo iz izkušenj vedeti, ali bi in kako bi občutnejša inflacija v njej delovala. Območje ameriškega dolarja je ves svet, vendar so pri njem opazne posledice inflacije. Cena zlata, ki je po Gaullu »večna«, nespremenljiva mera vrednosti, je bila z Rooseveltovim zakonom 1933 določena na 32 dolarjev za unčo (če se prav spomnim), zadnje čase pa znaša okoli 1850 dolarjev za unčo. Torej tudi velike valute niso imune za inflacijo. Povečana količina denarja v obtoku je prvi pogoj za nastanek inflacije. Drugi pogoj za nastanek inflacije, višje od zaželene, je odsotnost dejavnikov, ki zavirajo inflacijo. Ti pa so denimo krizna obdobja, naraščanje brezposelnosti in tudi koronakriza.

Ampak taka obdobja minejo ali pa se jim prilagodimo. Sčasoma se ponudba vedno uskladi s povpraševanjem. Tudi koronakriza bo prešla ali pa se je bomo morali navaditi. Nastopa nova normalnost, ko bomo sprejemali korono kot občasen pojav, kot na primer gripo, ali celo kot trajni pojav.

Dokler množično cepljenje proti koroni ne bo izvedeno, ne bomo mogli vedeti, kako cepivo zares učinkuje. Eno so naše želje, spremenjene v navidezno resničnost, drugo pa je objektivna dejavnost, kot je rekel Einstein. Nosili bomo maske, se večinoma držali pravil, najbolj ranljive (starejše) pa bo treba posebej zaščititi, čeprav bo boleče. Vsako pandemijo spremljajo tudi stranski učinki in tudi v koronakrizi skuša del mladih, ki tako in tako realno nimajo svetlih perspektiv, ubežati notranji tesnobi z zabavami.

Dejavniki vsaj počasne inflacije bodo začeli delovati z novo normalnostjo. Že v tem trenutku prihajajo z zadolževanjem držav zaradi koronakrize v obtok ogromne količine novega denarja, še več pa ga bo prišlo v obtok z novim paketom Evropske unije za premagovanje posledic koronakrize. Pogoji za inflacijo, ki bi presegla zaželeno, bodo idealni. Potreben bo samo še sprožilec. Tudi hiperinflacija ni povsem izključena.

Sprožilec, ki bi v Evropski uniji sprožil inflacijo, je lahko dogodek ali novica (morda celo lažna). Dogodek bi lahko bil denimo dolgotrajna suša v deželah, ki pridelujejo žita, bolezen na poljih bombaža, državni udar v Savdski Arabiji ali kitajska konkurenca na trgu surovin. Kakšna 7-odstotna inflacija lahko v šestih letih prepolovi vrednost prihrankov ali lastnih obratnih sredstev.

Naše izkušnje iz časov pred krizo so skoraj neuporabne. Zato ni mogoče z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo ne napovedati ne zanikati možnosti inflacije. Vse dosedanje izkušnje o razmerju med količino denarja v obtoku in splošnim nivojem cen govorijo, da ponudbi nesorazmerna (prevelika) količina denarja v obtoku povzroči njegovo razvrednotenje. Inflacija pa povzroča težave podjetjem, državi in znižuje standard prebivalstva. Zelo verjetno je, da bo občutna inflacija ena od najhujših posledic koronakrize.

Janez Škulj, Velike Lašče