Vseh sedem sindikalnih central je včeraj na ustavno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti in začasno zadržanje izvrševanja dveh členov iz sedmega protikoronskega zakona, ki po njihovi oceni omogočata tako imenovano prisilno upokojevanje. Omenjena člena, po katerih bi lahko delodajalec zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga, sta po prepričanju sindikatov v neskladju s prepovedjo diskriminacije na podlagi gmotnega stanja in na podlagi starosti. Prisilno upokojevanje naj bi zniževalo pravice starejših delavcev in ogrožalo njihovo socialno varnost.
»Sedmi protikoronski zakon je grobo posegel v sistemsko zakonodajo, ukrep je trajen in ne začasen ter nepremišljeno posega ne samo v sistem delovnopravne zakonodaje, temveč tudi v pokojninski sistem in neposredno v pravice tistih, na katere se nanaša, posredno pa tudi na celotno populacijo upokojencev,« je na včerajšnji spletni novinarski konferenci opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Po novi ureditvi je od januarja mogoč odpust delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, brez navajanja drugih razlogov, z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino, kakršna pripada na primer trajno presežnemu delavcu. Delodajalci so doslej na to temo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) vložili 500 poizvedb, tako da je po besedah odvetnika sindikatov Iztoka Ščernjaviča le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do prvih odpovedi. Podatki Zpiza sicer kažejo, da bo letos pogoje za upokojitev izpolnilo 16.000 delavcev.
Nova ureditev naj bi v več delih kršila ustavo
Po Ščernjavičevem mnenju je nov način upokojevanja v diametralnem nasprotju s tem, kar izhaja iz ustave in mednarodnih aktov. Nova ureditev naj bi kršila ustavna načela pravne države ter varstva zaupanja v pravo in zlorabljala nujni zakonodajni postopek. Sporna člena namreč prinašata veliko sistemsko spremembo delovnopravne zakonodaje, ki bi terjala poglobljeno razpravo in socialni dialog, katerega pa po trditvah sindikatov ni bilo. O posegih v delovno zakonodajo brez sodelovanja socialnih partnerjev so sicer sindikati obvestili tudi Evropsko komisijo.
Tako imenovano prisilno upokojevanje po prepričanju sindikatov krši ustavo v delu, po katerem mora država ustvarjati možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavljati njuno zakonsko varstvo. »Odločitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je prepuščena subjektivni odločitvi delodajalca brez vsebinske obrazložitve, zato je delavec, ko izpolni pogoje, pod stalnim pritiskom možnosti, da se ga odpusti,« je opozoril Ščernjavič. Ob diskriminaciji delavcev na podlagi gmotnega stanja in starosti, naj bi drugačna obravnava teh delavcev posegala tudi v človekove pravice, saj bi morali biti vsi zaposleni v postopku odpovedi enakopravno obravnavani.
V sindikatih poudarjajo, da je nova ureditev upokojevanja v nasprotju z uveljavljenimi stališči države o čim poznejšem upokojevanju zaposlenih, ob tem pa številnim ogroža tudi njihov gmotni položaj. Delavci, ki izpolnijo osnovna upokojitvena pogoja s starostjo 65 let in najmanj 15 leti zavarovalne dobe, bodo namreč upravičeni le do 29,5 odstotka pokojninske osnove. »Glede na to, da je kar 59 odstotkov starejših od 50 let, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, dolgotrajno brezposelnih, je jasno, da si ti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi socialne varnosti v obliki višje pokojnine ne bodo mogli zagotoviti,« je dejala Jerkičeva, ob tem pa opozorila, da bo ukrep negativno vplival tudi na proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Svet Zpiza ni sprejel pobude sindikatov
Sindikati so v sredo na seji sveta Zpiz neuspešno predlagali sklep, s katerim bi pozvali k odpravi spornih določb v primeru ugotovitve o njihovem negativnem vplivu na vzdržnost pokojninske blagajne. Za je bilo 11 članov sveta, proti pa 14.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je očitke sindikatov zavrnil. Ukrep je bil po njegovih besedah v zakonodajnem postopku vključen v zakon po intenzivnem demokratičnem procesu v DZ z utemeljitvijo, da bo predstavljal hiter odgovor na dogajanje na trgu dela, kjer je vse več brezposelnosti zlasti med mladimi. Minister je prepričan je, da gre za nujno in učinkovito rešitev, ki bo koristila tako mladim iskalcem zaposlitve kot starejšim delavcem.
S stališči vlade so se strinjali tudi delodajalci. Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je izpostavil, da zakon zgolj dopušča možnost odpuščanja za delavce s pogoji za starostno upokojitev, pri čemer pa ni nujno, da se bo delodajalec za to tudi res odločil. Da je ukrep nujen za mlade, ki prepozno vstopajo na trg dela, pa se je strinjala tudi predstavnica upokojencev Anka Tominšek.
Generalni direktor zavoda Marijan Papež je pojasnil, da vsem delavcem s pogoji za starostno upokojitev, ne bo prenehalo delovno razmerje. Po njegovih besedah je »potencialnih kandidatov« za takšno upokojitev dobrih 9000, ob takšnih številkah pa bi se izdatki zavoda povečali za okoli 110 milijonov evrov.
Medtem ko člani sveta niso sprejeli sklepa glede odprave dela zakona, pa so z večino glasov pozvali k analizi učinkov izpostavljenih členov zakona na dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema in na dostojno nadomestitveno razmerje med plačami in pokojninami.
