Polovici Američanov se danes zdi, da se po štirih letih končno zbujajo iz nočne more, drugi polovici, da se je zanje šele začela. V Washingtonu je kot 46. ameriški predsednik prisegel 78-letni Joe Biden. Donalda Trumpa, ki ga je demokrat na volitvah premagal s 306 elektorskimi glasovi, na inavguraciji ne bo. S soprogo Melanio sta namreč že pristala na 1600 kilometrov oddaljenem posestvu Mar-a-Lago na Floridi.

»Dan za Ameriko, demokracijo, upanje«

Novi ameriški predsednik je v prvem govoru po zaprisegi ljudem sporočil, da se bodo čez te hude čase prebili skupaj. »Volja ljudi se je slišala in se upošteva. Spet smo spoznali, da je demokracija dragocena in krhka. Prijatelji, demokracija je v tej uri zmagala. To je dan Amerike, to je dan demokracije. Dan zgodovine in upanja, prenove in odločnosti. Sanje o pravičnosti ne bodo več preložene," je med drugim dejal Biden.

»Bom predsednik vseh Američanov, ne le tistih, ki so me podprli,« je zagotovil ter dejal, da so ZDA prišle daleč, a je pot še vedno dolga. Tudi če se še vedno ne bodo strinjali z njim, jih ne bo zapustil. »Končati moramo to nevljudno vojno med rdečim in modrim,« je dejal, s čimer je mislil na rdečo barvo republikancev in modro barvo demokratov.

Obsodil je sovraštvo in nasilje ter pozval k enotnosti. »Z dušo se predajam enotnosti ljudi, naroda. Pozivam vse, da se mi pri tem pridružite,« je bil jasen. Američane je pozval, naj presežejo delitve, ker brez enotnosti ni miru. V govoru je večkrat posebej poudaril pomen resnice in dejstev. »Voditelji morajo braniti resnico in poraziti laži,« je še dejal.

Zgodovina se je pisala že pred Bidnovo zaprisego in sicer s Kamalo Harris, saj je kot prva ženska, prva nebela oseba in prva oseba azijskega rodu zaprisegla na drugi najvišji položaj v ZDA.

Dogajanje v Washingtonu lahko spremljate v živo:

Biden je po zaprisegi že začel z delom. Najprej namerava podpisati kar 17 izvršnih ukazov, med njimi ukaz o obveznem nošenju zaščitnih mask in ohranjanja varnostne razdalje v vseh zveznih zgradbah, na vseh zveznih območjih in s strani vseh zveznih uslužbencev. ZDA namerava tudi takoj vrniti k pariškemu podnebnemu sporazumu in v Svetovno zdravstveno organizacijo, kakor tudi ustaviti gradnjo zidu na meji z Mehiko.

Biden: V Ameriki je nov dan

Nekaj ur pred zaprisego je Biden na twitterju zapisal, da je v Ameriki nov dan. Pred inavguracijo se je s soprogo Jill udeležil tudi maše v Washingtonu. Njegovemu povabilu k maši so se odzvali tudi demokratska in republikanska voditelja senata in predstavniškega doma. Odzvali so se tako Chuck Schumer in Nancy Pelosi, kot tudi republikanca Mitch McConnell in Kevin McCarthy.

Na twitterju se je poklonil tudi svoji soprogi, ji povedal, da jo ljubi, ter da je hvaležen, da gresta skupaj na to pot.

Barack Obama »prehiteval« zgodovino

Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, je svojemu prijatelju in nekdanjemu podpredsedniku še pred uradno potrditvijo čestital na twitterju. »To je tvoj čas!« je zapisal.

Lady Gaga, JLo in Garth Brooks

Četudi je bilo na inavguraciji v živo prisotnih manj ljudi, pa so za vse gledalce pred zasloni pripravili šov, kakršnega že dolgo ni bilo. Himno je zapela Lady Gaga, velika Bidnova podpornica, Jennifer Lopez je nastopila s pesmijo This land is your land, zvezdnik kantrija Garth Brooks pa je zapel Amazing grace.

Po uradnem delu se bo na televiziji začela posebna oddaja z voditeljem Tomom Hanksom, v kateri bodo med drugim nastopili Foo Fighters, Bruce Springsteen, John Legend, Justin Timberlake, Jon Bon Jovi, Demi Lovato … Glasbeni poklon novemu predsedniku bodo prenašale bolj ali manj vse televizijske mreže, na voljo pa bodo tudi na facebooku, twitterju, youtubu.

Zastavice namesto obiskovalcev

A namesto pred navdušeno množico podpornikov je Biden zaprisegel pred »peščico« povabljencev (30 namesto 200 tisoč), še največ pa je v prestolnici vojakov, pripadnikov nacionalne garde, rezervistov. Območje okoli Kapitola, kjer bo potekala tudi zaradi pandemije novega koronavirusa okrnjena slovesnost, je že nekaj dni močno zavarovano, zaprli so celotno območje travnika National Mall od Lincolnovega spomenika pri State Departmentu do kongresnega griča, kjer se je ob vsaki zaprisegi ameriškega predsednika doslej zbrala skoraj nepregledna množica Američanov. Največ, 1,8 milijona, jih je prišlo pozdravit Baracka Obamo. Namesto ljudi so na zelenico postavili okoli 200.000 zastav, ki obenem predstavljajo žrtve pandemije. Spomenike in številke stavbe so zaščitili z žičnatimi ogradami in betonskimi bloki. Bolj kot na »deželo svobodnih« Washington te dni spominja na kakšno vojno območje, pišejo mediji.

Že vse od vdora Trumpovih podpornikov v ameriški kongres 6. januarja, ker da so »jim bile ukradene volitve«, kakor dosedanji predsednik še vedno vztraja, so varnostni ukrepi v prestolnici dodatno zaostreni. Doslej kakšne zarote za napad na Bidna niso odkrili, so pa v varnostnem pregledu FBI 25 tisoč pripadnikov nacionalne garde, ki varujejo današnjo inavguracijo, odkrili dva vojaka, povezana s skrajnimi desničarskimi milicami v ZDA.

Melania Bidnove ni povabila na ogled Bele hiše

Tradicijo je prekinila tudi odhajajoča prva dama Melania Trump, ki jo ameriški mediji že opisujejo kot tisto, ki je »zadnja prišla in prva, predčasno odšla«. V Belo hišo na ogled bivalnih prostorov in čaj namreč ni povabila prihajajoče prve dame Jill Biden. Slovenska prva dama Belo hišo tudi zapušča kot najslabše ocenjena predsednikova soproga, je pokazala anketa CNN. S položaja se poslavlja z rekordno nizko 47-odstotno podporo. Za primerjavo: Michelle Obama je bilo naklonjenih 69 odstotkov vprašanih, Lauro Bush 67 odstotkov, Hillary Clinton pa se je leta 2001 poslovila s 56-odstotno podporo. Donalda Trumpa ob slovesu po anketi Gallupovega inštituta podpira le še 34 odstotkov Američanov.

Se je pa včeraj Melania Trump od Američanov in Bele hiše včeraj poslovila v šestminutnem videu. Ljudi je pozvala k poenotenju ter jim na srce položila, naj se osredotočajo na to, kar jih združuje, in ne na to, kar jih deli. Poudarila je, da nasilje nikoli ni odgovor. Američanom se je zahvalila in še povedala, da ji je bilo v največjo čast služiti kot prva dama ZDA.

»Kmalu se spet vidimo!«

Trump je prvi predsednik v 150 letih in šele četrti v ameriški zgodovini, ki se ni udeležil zaprisege svojega naslednika. Po poročanju ameriških medijev se je želel iz prestolnice umakniti še pred inavguracijo, saj bi sicer moral uradno prositi za uporabo predsedniškega letala Air Force One.

V poslovilnem posnetku s položaja predsednika je Donald Trump že včeraj pohvalil dosežke svojega mandata, novi vladi pa zaželel srečo. »Molimo za njen uspeh pri ohranjanju ameriške varnosti in blaginje,« je dejal. Posebno je poudaril, da je prvi predsednik v zadnjih desetletjih, ki ni začel nobene nove vojne, kot prioriteto pa izpostavil skrb za ameriške delavce in družine.

Podobno, čisto v svojem slogu, je tik pred poletom na Florido zbrane (družino, prijatelje, peščico podpornikov) še zadnjič v vlogi predsednika nagovoril v oporišču Andrews, kamor je s helikopterjem poletel iz Bele hiše. Zagotovil je še, da se bo v neki obliki zagotovo vrnil. »Imejte dobro življenje, kmalu se spet vidimo,« je dodal.

Po koncu govora so zavrteli pesem YMCA skupine Village People, letalo Air Force One pa je proti Floridi poletelo ob spremljavi I did it my way legendarnega Franka Sinatre.

Trump vendarle napisal pismo

Je pa ohranil tradicijo, da je svojemu nasledniku v predalu mize v ovalni pisarni vendarle pustil pismo, katerega vsebina pa še ni znana. Tradicijo je začel Ronald Reagan, ki je nasledniku Georgeu Bushu starejšemu zapustil risbo slona, ki je simbol republikanske stranke, pokritega s purani. Reagan je Bushu starejšemu napisal, naj se ne pusti puranom. George Bush starejši je nasledniku Billu Clintonu zaželel veliko sreče in dodal, da se v nasprotju s splošnim prepričanjem v Ovalni pisarni ni nikoli počutil osamljenega. Clintonovo pismo nasledniku Georgeu Bushu mlajšemu je bilo prav tako velikodušno, tako kot pismo Georgea Busha mlajšega Baracku Obami. Temu je nato pripadla čast, da nekaj napiše Trumpu, in Obama se je razpisal. Trumpu je čestital za izjemno tekmo, izpostavil pomen ameriškega vodstva v svetu, minljivost položaja predsednika ZDA, pomen spoštovanja institucij in tradicij ter pri tem omenil, da jih je treba ohraniti trdne.