Kolerja je še kot člana uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) v nadzorni svet Telekoma Slovenije v začetku novembra lani imenovalo sodišče. Sodišče je Kolerja ter Dimitrija Marjanoviča in Štefana Belingarja imenovalo za nadomestne člane do izvolitve nadzornikov na skupščini, potem ko so s funkcije odstopili Aleš Šabeder, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič. Nadzorniki so Kolerja nato imenovali za predsednika nadzornega sveta.

SDH, ki upravlja 66,8-odstotni delež države in SDH v Telekomu, je v začetku decembra zahteval sklic skupščine družbe, na kateri bi delničarji odločali, da nadzorniki postanejo Koler, Aleksander Igličar, Marko Kerin in Radovan Cerjak ter da iz nadzornega sveta odpokličejo Igorja Rozmana. Skupščina bo v četrtek.

Koler je medtem odstopil z mesta člana uprave SDH, potem ko je nadzorni svet SDH v postopku prodaje manjšinskega deleža države v družbi Meta Ingenium, ki je imela v lasti 10,8-odstotni delež Bia Separations, ugotovil določena odstopanja od standardov in postopkov SDH. Poleg Kolerja sta odstopila še član uprave SDH Boris Medica in član nadzornega sveta Igor Kržan.

Skupščina Telekoma bo v četrtek sicer odločala tudi o predlogu sprememb statuta. Z njimi bi uvedli mandatarski sistem oblikovanja uprave - predsednika uprave bi imenoval nadzorni svet, druge člane uprave pa nadzorni svet na predlog predsednika uprave, razen delavskega direktorja, ki bi ga imenoval na podlagi predloga sveta delavcev.

Določili bi tudi, da je sicer devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če je pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev. Ne glede na to bi lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bi bili imenovani ali če bi nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili. V tem primeru bi bil nadzorni svet sklepčen, če bi bilo navzočih vsaj pet članov, od tega vsaj štirje predstavniki delničarjev, preostali član pa bi lahko bil bodisi predstavnik delničarjev ali predstavnik delavcev.

S spremembami statuta bi opredelili tudi možnost izvedbe elektronske skupščine, saj je tako skupščino mogoče izvesti tudi v izrednih razmerah, kot so trenutno zaradi epidemije.