Vendar pa žal gospod dr. Keber na strokovnem področju prezračevanja in primernih sanitarnih pogojev za bivanje v stavbah ni povedal nič novega. Obveščam ga, da imamo v Sloveniji vrsto predpisov in tehničnih norm (pravilnik o prezračevanju stavb, PURES, SIST EN15251, SIST DIN 1946-6…), ki natančno določajo, da se mora zrak v bivalnih prostorih mehansko izmenjevati, v stanovanjih celoten volumen v dveh urah, kjer je prisotnih več oseb, pa je potrebna izmenjava zraka veliko večja (šole, vrtci, trgovine…).

O tem dejstvu ne obveščam samo dr. Kebra, ki ni gradbeni ekspert, obveščam še posebej projektante, ki te zakonodaje ne upoštevajo, obveščam tehnične izvedence, ki na tehničnih pregledih mižijo, ko gre za navedeno, obveščam upravne organe, ki dajejo gradbena in uporabna dovoljenja za stavbe, ki sanitarno niso primerne za bivanje že brez epidemije, obveščam investitorje, ki gradijo in prodajajo stanovanja in poslovne prostore, neskladne z navedenim, in obveščam tudi kupce, ki kupujejo stanovanja in poslovne prostore, ki sicer imajo uporabna dovoljenja, nimajo pa zakonsko določenih ustreznih pogojev za bivanje v teh prostorih. Obveščam tudi neznani državni inšpekcijski organ, ki bi moral skrbeti za zdravo bivalno okolje v stavbah, kajti do novega zakona je to obvezo imel inšpektorat za gradbeništvo, ki tega niti ni znal, niti ni delal, po novi zakonodaji pa inšpekcija za to sploh ni določena. Obveščam tudi sodišča, ki so sodila v primerih, ko se predpisi niso upoštevali in so ljudje umrli, pa niso našli krivca, in obveščam tudi Inženirsko zbornico Slovenije, ki ni bila sposobna niti dati niti zahtevati od svojih članov primernega znanja in odgovornosti na tem področju in ki kljub katastrofalnim inženirskim napakam ni (po mojih informacijah) odvzela licence še nobenemu projektantu ali izvedencu. Obveščam tudi NIJZ in Arso, ki meri kakovost zraka v naravnem okolju, kjer smo ljudje največ 15–20 odstotkov časa, praktično pa skoraj nihče ne meri kakovosti zraka v prostorih, kjer smo ljudje 80 odstotkov časa in kjer je kakovost zraka lahko le slabša.

Navdušen in vesel sem, da končno o potrebi po kakovostnem prezračevanju govorijo pravi ljudje, še kdo drug kot mi, ki od tega živimo in smo v nekakem konfliktu interesov, ko po eni strani že desetletja trdimo, pišemo, razlagamo, da je treba prezračevanje urediti po veljavnih predpisih, ki se v praksi ne upoštevajo, po drugi strani pa od tega živimo in zato izpademo kot neverodostojni. Namreč, v zraku ni samo novi virus, v slabem zraku so še veliko nevarnejši sovražniki. Svetovno znani satelitski izobraževalni kanal je izdelal serijo oddaj o svetovnih katastrofah. Eno oddajo je namenil zdravstvenim nevarnostim oziroma posledicam, ki izhajajo iz neustreznega prezračevanja bivalnih prostorov, njen naslov je: Zamolčana katastrofa.

Mag. Bojko Jerman, univ. dipl. inž., Dolsko