Zanimanje za turno smučanje se je med Slovenci zadnja leta povečalo tudi zaradi velike gneče, ki je vladala na smučiščih in so se ji številni ljubitelji pristnega doživljanja zimske pokrajine želeli izogniti. V letošnji zimi je porast turnih smučarjev povzročilo tudi zaprtje smučišč zaradi ukrepov vlade, svoje so naredile tudi objave na družbenih omrežjih instagram in facebook. Mnogi tam vsak dan ovekovečijo svoje najslikovitejše trenutke v objemu zasnežene narave in s tem h gibanju spodbudijo še druge. »Ko enkrat izkusiš turno smuko v mehkem in novem snegu in če si še malo hribovca po duši, te tovrstni način smučanja, ki ponuja pristno raziskovanje gorskih območij in stik z naravo, zagotovo zasvoji. Številni nato ostanejo zvesti turnemu smučanju in si kupijo opremo. Ta je zadnja leta doživela velik napredek v tehnologiji smuči. Ko si enkrat nadeneš kakovostne smuči, s katerimi lahko veselo pluješ po pobočjih, se še bolj zaljubiš v turno smuko. Meni se je to zgodilo, ko sem preizkusila Elanov Ripstick. Noro,« pojasni Anita Kofler iz športne agencije Kofler sport.
Bistvene razlike med alpskim in turnim smučanjem so v opremi, drugačna je tudi pokrajina, kjer se turna smuka izvaja – zunaj urejenih smučišč, na terenih, ki so pozimi brez turnih smuči zaradi snega težje dostopni. Najljubši tereni za turno smuko so tisti, ki so blizu doma, pove Koflerjeva. Izbire je dovolj, vendar je vse odvisno od snežnih razmer in tega, iz katerega konca Slovenije prihajaš. Sama prisega na terene za domačo hišo: Dovško Babo, Kredarico, Ciprnik, pobočja nad Vršičem, pod Kriško steno, Kotovo sedlo, nad Pokljuko, Komno…
Razmere v gorah so pozimi popolnoma drugačne kot poleti
Kakšni pa sploh so letošnji obeti za turnosmučarsko sezono, ki jo kroji dogajanje v zvezi s koronavirusom? Koflerjeva odgovarja: »Obeti so odlični za posameznike, saj je sezona v polnem razmahu, ker je zopet prava zima. Za skupinske tečaje pa je prava škoda, ker so ljudje letos pokupili vso opremo, znanja pa nimajo. Razmere v gorah so pozimi popolnoma drugačne kot poleti. Oprema in volja nista dovolj, potrebna sta tudi znanje in pravilna uporaba opreme,« opozarja sogovornica in pove, da je turno smučanje ob pogoju, da otrok obvlada osnovno tehniko alpskega smučanja, rad hodi v gore in mu to ni težko početi dve, tri ure, da bo potem veselo odsmučal v dolino, primerno tudi za otroke.
Pa vendar ni previdnost zaradi objektivne nevarnosti nikoli odveč. »Turna smuka se pogosto izvaja na površinah, kjer je nevarnost snežnih plazov. Tudi zato se morajo turni smučarji dobro spoznati na vremenske razmere in predvideti, kdaj in kam se lahko podajo v razmerah takoj po sneženju. Včasih je treba priznati premoč narave in do stabilizacije snežne odeje raje ostati v zavetju doma ter se tako izogniti nevarnosti zdrsov in padcev na poledenelih pobočjih,« svetuje sogovornica in doda, da so subjektivne nevarnosti, ki prežijo na turne smučarje, pomanjkljivo znanje smučanja, precenjevanje lastnih psihofizičnih zmožnosti in kondicije ter neprimerna oprema. Tudi zato se je, še zlasti za začetnike, priporočljivo udeležiti začetnega tečaja turnega smučanja, o katerem se lahko pozanimate pri lokalnih turnih smučarjih. Pri Koflerjevih jih organizirajo v dveh dneh, v katerih se udeleženci naučijo osnov za varno gibanje v gorskem svetu na smučeh, tehnike vzpenjanja in spusta s turnimi smučmi ter drugih veščin, potrebnih za hojo v gore pozimi in na smučeh. Zaradi ukrepov ob zajezitvi koronavirusa predvidevajo, da bodo prvi prišli na račun individualni gostje, in nanje se v upanju na čimprejšnji začetek že pripravljajo.
Poleg udeležbe na kateri od gorskovodniških aktivnosti, kot so začetne turnosmučarske in plazovne delavnice, individualne turne smuke, ob morebitnih dobrih razmerah za hojo, pa tudi zimski tečaj varnega gibanja v gorah in zimski vzpon, sta priljubljena tudi tečaj teka na smučeh in krpljanje. Tečaji bodo, ko bo to možno, potekali pod budnim očesom strokovnih športnih delavcev ali gorskih vodnikov z dolgoletnimi izkušnjami, seveda ob strogem upoštevanju navodil NIJZ.
