Dan po božiču lani se je izgubila posvojena galgica Bela. Na sprehodu se je nečesa prestrašila in se s povodcem vred iztrgala iz rok posvojiteljev. Ker je povodec za njo tleskal po tleh, se je pognala v paničen dir in pobegnila s Prul po Dolenjski cesti proti Supernovi na Rudniku. Oblečeno v rjav plašček in rožnato oprsnico jo je na poziv posvojiteljev več dni iskalo več deset ljudi. Kljub številnim iskalnim akcijam Bele do danes niso našli.
GPS-ovratnica za posvojene hrte
Kot pravi Nataša Potočnik, posvojiteljica galgice Pippe, ki je skupaj s sestrico Paulo prek Slovenskega društva za pomoč hrtom pripotovala v Slovenijo, lahko člani društva po pobegu posvojenih hrtov poročajo tudi o srečnem koncu. Galgi so namreč odlični, hitri in vztrajni tekači na dolge proge, zato jih na podeželju v Španiji še danes uporabljajo za lov na zajce in na pasjih dirkah. Psi večino časa preživijo v kletkah, ven jih spustijo le med treningi, kjer uporabljajo krute metode: od pretepanja do poživil ali pa morajo privezani na vrv teči za avtomobilom, kjer preživijo le najhitrejši, ki prinesejo največ dobička. Več kot polovica psov postane neuporabna že po dveh letih, preostali tečejo še kakšno leto ali dve, potem pa se jih znebijo na pasjih deponijah, kjer jih evtanazirajo, mnogi končajo kot psi za poskuse, odslužene lovske pse pa tradicionalno – kot dokaz moškosti – obešajo na drevesa. Španija je namreč edina evropska država, ki se v praksi ne drži evropske zakonodaje, lovskim psom ne priznava statusa čutečega bitja, zato lovci za mučenje niso kaznovani. Na tak način se vsako leto znebijo najmanj 50.000 galgov. V Sloveniji imamo več društev, ki rešijo in v Slovenijo pripeljejo več sto galgov na leto. Večina jih živi srečno življenje, žal pa se zgodijo tudi nesreče.
»Travmatiziran pes s slabimi izkušnjami iz Španije se seveda boji ljudi in v novem domu lahko v prvih tednih od strahu tudi pobegne. Posvojitelji morajo vedeti, da so galgi mojstri pobegov in izjemno hitri tekači, ki jim nekaj deset kilometrov ni noben problem. Potrebna je samo sekunda in psa ni nikjer več,« je povedala Nataša Potočnik in dodala, naj posvojitelji zato nikar ne puščajo psa brez nadzora. »Lastnikom posvojenih hrtov svetujem, da jim nadenejo oprsnico proti pobegu in povodec dodatno privežejo z varovalno vrvico na svoj pas, da v primeru, ko se pes ustraši in potegne, lastnik ne izpusti povodca. V Društvu za pomoč hrtom se zavzemamo oziroma delujemo v smeri, da bi posvojeni hrti nosili tudi GPS-ovratnice.«
Pippina srečna zgodba
Pippa je v dom Nataše Potočnik in njene družina prišla kot družba Lipetu, malemu angleškemu hrtu. »Ko si je babica Alenka poškodovala koleno, je Lipe ostal brez dopoldanskih sprehodov in teka. Ležal je na kavču in ves žalosten sam doma gledal skozi okno. Prav v tem času se je s facebook strani Društva za pomoč hrtom v nas zagledala mala suhcena mini galgica Pippa, ki je iskala svoj dom. Prebrali smo, da so Pippino mamo skupaj s sedmimi, komaj 14 dni starimi bratci in sestricami španski lovci odvrgli v jamo, kjer so jo na srečo še pravočasno našli prostovoljci iz zavetišča Arca de Noe Albacete,« je povedala Potočnikova. Na domu ene od prostovoljk društva si je prestrašena in shirana Pippina mama toliko opomogla, da je sestradane mladičke popeljala do samostojnosti, potem pa so ji poiskali nov dom v Franciji. Za leglo malih galgov pa so začeli iskati posvojitelje. Tik pred božičnimi prazniki pred štirimi leti sta tako dve sestrici, Pippa in Paula, s pomočjo lovenskega društva za pomoč hrtom pripotovali v Slovenijo. »Pippa je v svoji novi družini zdaj že štiri leta. Z Lipetom sta postala najboljša prijatelja.«