Mlada protestnica, ki od leta 2018 vznemirja svet, okoljska aktivistka Greta Thunberg, je s svojim opominjanjem na podnebne spremembe lani nekako ostala v ozadju. Znani so njeni »Petki za prihodnost« (Fridays for Future), ki so bili, vsaj posredno in z drugim ciljem, verjetno neke vrste idejna spodbuda tudi za slovenske kolesarske petke. Ker se Greta Thunberg s svojimi zahtevami po ukrepih bori proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam, so Švedi na nacionalni ravni sprejeli 16 ciljev glede kakovosti okolja, z znamkami želijo prikazati nekatere od njih.
Švedi na znamkah že dolgo prikazujejo tudi živeče sodobnike, tokrat so se odločili za zelo diskretno predstavitev svoje Grete: na skali stoji prepoznavna samotna silhueta, nad njo se spreletavajo lastovke.
Serija petih motivov je 14. januarja izšla v zvežčku z desetimi znamkami, šesta znamka z motivom krote je tiskana v traku, gre za prvo znamko sklopa Europa, katere letošnja skupna tema so ogrožene nacionalne prostoživeče živali. Sicer pa švedska pošta zbiralcem omogoča nakup kompleta po ene znamke iz istega sklopa izidov, torej jim ni treba kupovati zvežčkov z dvema serijama.
Divje čebele
V Sloveniji seveda vsi poznamo pridno in pohlevno domačo avtohtono čebelo, kranjsko sivko (Apis mellifera carnica), ljubkovalno imenovano kranjica. Tudi na več znamkah je že upodobljena – ni čudno, saj se je okoli nje razvila slovenska tradicija čebelarstva. Imamo pa tudi že serijo čmrljev, ki spadajo med divje opraševalce – čeprav jih prekmurski pridelovalci paradižnika verjetno obravnavajo kot zelo koristne domače živalce…
Sicer pa so za opraševanje zelo pomembne tudi divje čebele, za katere se uveljavlja izraz znoske (Fran izraza še ni zaznal?), pa tudi številni hrošči in hroščki, muhe trepetavke in metulji. V Sloveniji poznamo več kot 570 vrst divjih čebel, večina jih živi zelo samotarsko… Ta vrsta opraševalk še čaka na prikaz na znamkah.
So jih pa pred mesecem prikazali na petih znamkah Luksemburga, kjer pravijo, da jih imajo okoli 350 vrst. Menijo, da so pomembni opraševalci, njihova zaščita z ohranjanjem vira hrane in življenjske strukture je bistvena. Znamke so po fotografijah Yvana Barbiera oblikovali v agenciji Vidale-Gloesener, prikazani so pomladanski zemeljski oziroma travniški čmrlj (Bombus pratorum), rogata dišavka (Osmia cornuta), za eno žal nismo našli slovenskega imena (Trachusa byssina), dvolisa kožuhasta čebela (Anthophora bimaculata) in črnikasta dolgorožka (Eucera nigrescens).