Iz odgovorov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je razbrati, da zvezi nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, ki se je pred novim letom s pismom Na potezi je država! obrnila na oblast z analizo alarmantnega stanja med brezdomci in odvisniki v Ljubljani ter zahtevala, da se na tem področju problematika končno začne urejati, ne bodo stopili naproti. O zahtevah in rešitvah, ki jih predlagajo nevladniki, smo že poročali, a se ministrstvo do njih ni konkretno opredelilo, ampak je predvsem navajalo, da vlagajo sredstva v socialnovarstvene programe ter programe nastanitve, zavetišč in prenočišč, kar pa glede na analizo nevladnikov očitno ne ustreza potrebam.
Potrebe po začasnem zavetišču so
Kot je povedal predsednik društva Stigma Borut Bah, je epidemija razkrila, da je bistveno ljudem zagotoviti streho nad glavo, in to takoj. Ker so v času epidemije in mrzlih zimskih dni tisti, ki spijo zunaj, v še posebno težkem položaju, bi požar lahko pogasili z vnovično vzpostavitvijo začasnega zavetišča, kot ga je spomladi društvo Kralji ulice ob pomoči ljubljanske občine, ki je dala na voljo hišo na Rimski cesti. Takrat so uslužbenci Kraljev ulice zavetišče vodili brez dodatnega financiranja programa, zdaj pa nimajo ne dodatnih kadrov ne prostora. Medtem ko je občina pred dvema mesecema zatrdila, da bi bila v primeru povečanih potreb ob pomoči nevladnih organizacij možna začasna širitev kapacitet na Rimsko cesto, Hana Košan iz Kraljev ulice pravi, da jim občina prostorov ni ponudila, sredstva, ki jih dobijo od ministrstva, pa niso namenjena temu programu. Dodaja, da potrebe nedvomno so in da so začasno zavetišče še vedno pripravljeni voditi.
Na ministrstvu pravijo, da je tudi za programe Kraljev ulice v PKP5 in PKP6 predvidena povrnitev stroškov najema zunanjih kapacitet za vzpostavitev rdeče cone. Toda začasno zavetišče, kakršnega so imeli spomladi na Rimski, ni bilo rdeča cona, ampak bivališče za ljudi, ki nimajo kje spati, mnogi od njih pa so zdaj spet na cesti. Tudi tovrstno vračanje stroškov pa po besedah Hane Košan ni primerno za brezdomsko populacijo. Pomeni namreč, da bi morali najprej na trgu najti sobo za okužene brezdomce, kar meji na misijo nemogoče. »Vsak dan iščemo sobe na trgu, pa jih ne moremo dobiti. Kdo, mislite, jo bo dal v najem okuženemu brezdomnemu človeku?« je dejala Hana Košan, ki pravi, da bi bila rešitev, če bi stanovanja dobili v stalno uporabo.
V skoraj desetih mesecih od začetka epidemije je ministrstvo naredilo zgolj en korak k izboljšanju položaja (tudi) brezdomcev, a ti zaenkrat od tega niso imeli nič. Med ukrepi, ki naj bi to zagotavljali, so namreč navedli javni razpis za programe pomoči najbolj ranljivim skupinam v času epidemije covida-19 in zmanjševanja njenih posledic. Toda rezultat razpisa je bil objavljen šele šestega januarja, čeprav bi morali prijavitelje glede na razpisno dokumentacijo o izidu obvestiti do 21. septembra. Tri mesece in pol po roku je tako 17 od 135 nevladnih organizacij, ki so se prijavile na razpis, izvedelo, da so dobile sredstva.
Tudi oči občine uprte v državo
Med njimi je tudi društvo Kralji ulice, ki je prijavilo program terenskega dela in kriznega stanovanja v Mariboru, namenjenega okuženim, ter pomoč pri šolanju v Ljubljani in Mariboru, za kar bodo prejeli 130.067 evrov. Razpis je sicer vreden dobrega 1,9 milijona evrov, nevladne organizacije pa so prijavile za okoli 16 milijonov evrov programov.
Pismo nevladnikov je komentirala tudi občina. Na oddelku za zdravje in socialno varstvo pravijo, da je njihov komentar v naslovu pisma – da je na potezi država. Pravijo, da ne nameravajo povečevati rednih namestitvenih kapacitet in odpirati novih prostorov za redne aktivnosti. »Ker je reševanje problematike brezdomstva mnogo več, če ne celo povsem nekaj drugega kot zgolj odpiranje dodatnih prostorov za nameščanje brezdomnih, je, kot pozivajo podpisniki pisma, na potezi država,« pravijo in dodajajo, da je nujna zaustavitev skrajnega siromašenja in brezdomstva s sistemskimi ukrepi, s čimer ciljajo na stanovanjsko področje in zagotavljanje sredstev za preživljanje. Menijo, da bi bilo to ključno za zaviranje potreb po novih prostorih za nameščanje brezdomcev.
