Tako za kandidate kot tudi za voditelje tokratnega kongresa nemških krščanskih demokratov so bile to precej nenavadne volitve. Običajno je bila dvorana polna delegatov, ki so glasno izražali strinjanje ali nestrinjanje ob govorih kandidatov, in iz tega je bilo mogoče tudi razbrati, komu bi šlo lahko pri štetju glasov bolje in komu slabše. Tokrat je bila dvorana prazna, in dokler se niso prešteli digitalni glasovi, je bil izid povsem odprt. Medtem ko je v prvem krogu največ glasov dobil Friedrich Merz, je v drugem Armin Laschet poleg svojih pobral še večino glasov tretjega kandidata Norberta Röttgena in se s 521 glasovi zavihtel na čelo stranke.

Friedrich Merz, ki ga podpira konservativno krilo stranke, je s 466 glasovi delegatov že drugič izgubil volitve za šefa stranke. Potem ko je konec oktobra 2018 Angela Merkel napovedala, da ne misli več kandidirati za predsednico stranke, ga je decembra istega leta na kongresu s tesnim izidom premagala Annegret Kramp - Karrenbauer. Ta je na čelu stranke ostala le nekaj več kot leto dni, februarja lani je odstopila kot predsednica zaradi razdvojenosti v stranki po izidu vladne krize v Turingiji, kjer je CDU skupaj z Alternativo za Nemčijo podprla izvolitev Thomassa Kemmericha iz liberalne stranke FDP. Toda tudi tokrat ambiciozni nekdanji vodja poslanskega kluba v času, ko je bila CDU v opoziciji, znova ni prepričal dovolj strankarskih delegatov. Na kongresu, ki bi ga po prvotnih načrtih morali izpeljati že aprila, ga nato prestavili na december, zatem pa se odločili, da bodo o novem šefu odločali digitalno januarja 2021, se jih je večina raje odločila za kandidata, ki obljublja nadaljevanje že preizkušene politike kanclerke Angele Merkel in pozicioniranje v politični sredini.

Merz se ponuja za ministra

Merz, ki sicer velja za kompetentnega gospodarstvenika, prav tako kot Laschet pa je bil tudi evropski poslanec, se je v svojih predvolilnih nagovorih zavzemal ravno nasprotno za preusmeritev stranke v konservativnejše vode, s čimer bi rad v svoj tabor znova privabil tudi volilce Alternative za Nemčijo. Medtem ko velja Merz za politika, ki rad polarizira, je 59-letni Laschet, ki že od poletja 2017 kot ministrski predsednik vodi po številu prebivalstva največjo nemško zvezno deželo Severno Porenje - Vestfalija, znan po tem, da skuša z mehko roko ljudi prej povezovati kot deliti. To je bilo močno opazno tudi na tokratnem kongresu, kjer se je s pogledom na nedavne dogodke v ZDA v svojem emocionalnem govoru zavzel za vključujočo politiko.

»Seveda je treba reči bobu bob, toda ne smemo polarizirati, družbo moramo držati skupaj, integrirati tudi tiste, ki mislijo drugače,« je pozval Laschet v govoru, ki so ga poznavalci ocenili za najboljšega v njegovi karieri. V tem duhu je Laschet tako Röttgenu kot tudi Merzu ponudil sodelovanje v predsedstvu stranke, ki ga je prvi sprejel, Merz pa zavrnil in se le nekaj ur zatem po twitterju ponudil kot gospodarski minister. Medtem ko je Laschet dokaj previdno odgovoril, da so volitve šele septembra in da se v tem trenutku ne ve niti, kdo bo kanclerski kandidat, kaj šele kdo bo po njih kancler in kakšna bo vlada, je iz kabineta kanclerke prišlo kratko sporočilo, da nima nobenih namer preoblikovati sedanje vlade.