Štiri milijarde dolarjev za superherojski Marvel in vojnozvezdni Lucasfilm, sedem milijard za risankasti Pixar, več kot 10 milijard za večinski delež TV-mreže Hulu in seveda, kdo bi lahko pozabil, sladkih 71 milijard za filmsko-kabelsko pajčevino 21st Century Fox. Če poguglate Disney, lahko preberete, da je misija podjetja biti med vodilnimi produkcijskimi družbami in ponudniki zabave na svetu. Disney je za svoj uspeh pripravljen odpreti denarnico. Seveda – zato da boste nato vi odprli svojo. Moto Disneyjevih tematskih parkov je morda res obljuba o svetu, »kjer se sanje uresničijo«, a vsi vemo, da je pravilneje reči, da je Disney sicer res podjetje, ki sanje ustvarja, a da je predvsem podjetje, kjer se te sanje lahko nato kupijo. Da so srečni tako otroci kot delničarji. A vse to vemo. Nič pa na spletu ne piše o tem, da se Disney ukvarja tudi z zaščitnimi maskami. In vendar se.

Če smo natančni, je Disney ta svoj stranski biznis zagnal pred vsemi drugimi. Leta 2019, ko je ustanovil svojo platformo za video na zahtevo in jo poimenoval preprosto Disney+. Res je, Disney je obvezne maske prodajal, ko to še ni bilo in, ko tega še niso počele vlade. Samo poglejte serijo The Mandalorian (2019–). Disneyjevo uspešnico o plačancih mandalorijcih, ki so zavezani vedno in povsod nositi masko. Serijo, v kateri eden izmed teh lovcev na glave za zlobni imperij najprej ujame malega zelenega škrata, nato pa mu ga noče izročiti. Ker nima kamna namesto srca, ker ni vse v hitrem zaslužku. Baby Yoda, kot so ga po uvodnih epizodah poimenovali gledalci, je preprosto preveč srčkan. Bolj srčkan od vaše mačke. Režiserka tretje epizode Deborah Chow, prva ženska, ki je režirala kar koli vojnozvezdnega, je razkrila, da na snemanju zanj ni bil imun pravzaprav nihče: »Vsakokrat ko smo ga prinesli na prizorišče snemanja, so se ljudje začeli topiti. Od Wernerja Herzoga do šefov.« Disney je po kalkulacijah med predlanskimi prazniki, potem ko je izšla prva sezona, izgubil milijone preprosto zaradi tega, ker pliš in plastika malega Yode še nista bila nared za prodajne police.

Disney se je namreč bal, da bi slike igrač – kot se rado zgodi – zašle na internet še pred začetkom serije. Disney pa ni želel presenečenj, zato je bil pri vseh teh posrednikih, pri vseh teh pečečnikih in jet set povzpetnikih, previden. Disney pač to počne dlje in bolje kot vsi drugi. Kalifornijsko podjetje je tvegalo preračunljivo, tako da so se vsi ti izgubljeni milijoni nazadnje spremenili v zgodbo o uspehu. Ljudje so gledali serijo The Mandalorian, tega ultimativnega paradnega konja, in se, potem ko so jo pogledali, naročali na Disney+. Kjer lahko sedaj gledajo vse te nakupljene in nakopičene franšize. Tisti izgubljeni dobiček pa se je torej prelil. In dividende so resnično mastne. Po prvem načrtu naj bi namreč Disneyjev Netflix v začetnih štirih letih nabral 90 milijonov naročnikov, a jih je nato v nekaj več kot 12 mesecih rekrutiral že 87 milijonov.

Disney je zato seveda hitro popravil ambicije: do konca leta 2024 sedaj cilja na vsaj 230 milijonov naročnikov. Za primerjavo: Netflix jih ima od letošnjega oktobra 195 milijonov. In ja, Netflix je na voljo od leta 2007. »Odveč je reči, da je Disney+ presegel naša najbolj nora pričakovanja,« pravi na to Disneyjev generalni direktor Bob Chapek in napoveduje: »Zaradi tega uspeha smo še bolj samozavestni in prepričani o poslovnem modelu, po katerem uporabnik naše storitve odjema neposredno.« Kako se delajo milijonski posli z maskami, pa bomo menda lahko kmalu videli tudi pri nas. Če bo z računi vse v redu, naj bi Disney+ v Slovenijo prišel letos.