Simonovič si za lopo oziroma nadstandardni kmetijski objekt že dlje časa prizadeva urediti vsa dovoljenja. Leta 1997 je dobil dovoljenje za dobrih 29 kvadratnih metrov velik pomožni kmetijski objekt za shranjevanje orodja in pridelkov, a ga je pozneje širil in dograjeval brez ustrezne dokumentacije. Po ugotovitvah upravne enote je objekt danes velik 85 kvadratnih metrov, in čeprav je v vlogah Simonovič zatrjeval, da ga ne uporablja za bivanje, so nasprotno potrdile celo priče, ki jih je v postopkih predlagal sam. Simonovič vseskozi zatrjuje, da ne gre za črno gradnjo. »Plačal sem spremembo namembnosti, dobil odločbo, da lahko gradim, plačal komunalni prispevek in v skladu z zakonom dal vlogo za uskladitev namembnosti rabe,« pojasnjuje. Zadnji poskus legalizacije mu je koprska upravna enota lani zavrnila. Poslanec se je na odločbo pritožil, postopek pa še poteka. no
Je kriva Simonovičeva “lopa”?
Ena od zanimivejših špekulacij, zakaj si poslanec Branko Simonovič ne želi priti navzkriž z aktualno oblastjo, je njegova lopa oziroma hišica sredi zelenja na Markovem hribu nad Koprom, za katero nima vseh ustreznih dovoljenj. Na vprašanje novinarke TV Slovenija, ali mu je v zadnjem času kdo ponudil, da bi mu v zameno za zvestobo aktualni vladi legaliziral črno gradnjo, je sicer odločno odvrnil: »Nihče mi ni ničesar ponujal, niti ne bi pristal na to.«
Branko Simonovič
