Prepoznavni napis »kultura«, ki je skoraj dve desetletji določal zunanjo podobo stavbe ministrstva za kulturo na Maistrovi ulici, je danes izginil z velikih oken v pritličju. Glede na vse kritike, ki so se v zadnjih mesecih zgrinjale nad delo ministrstva, je mogoče v dogodku zaznati tudi svojevrstno ironijo. »Kako povedno: ministrstvo za kulturo briše kulturo,« razmišlja oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir, ki je zasnoval omenjeni logotip. »Nova podoba pročelja je boleča, a tudi ustrezna. Tu ni več kulture.«
Napis je bil na stavbi ministrstva vse od leta 2001, ko je takratna kulturna ministrica Andreja Rihter na Oddelku za oblikovanje ALUO razpisala interni natečaj za novo celostno grafično podobo ministrstva za kulturo. Izbrana Koširjeva rešitev je temeljila na logotipu, sestavljenem iz besede »kultura«, izpisane z malimi črkami, med katere so bila posejana ločila, natančneje vejice raznovrstnih oblik. »Različne vejice so simbolizirale različne panoge, ki sestavljajo področje kulture; na koncu so bile dodane še tri pike, ki simbolizirajo širitev, razvoj, odprtost do novega in drugačnega,« pojasnjuje Košir. »Obenem so ločila zaradi poudarjene velikosti izstopala znotraj celote znaka, s čimer so nakazovala, da ministrstvo obstaja zato, da služi kulturnim ustvarjalcem, in ne obrnjeno.« Podoba je jasno sporočala, koga označuje, kakšen je namen ministrstva in kako ta namen dosega. »Po teh kriterijih seveda tudi brisanje napisa povsem neposredno sporoča, kaj je vsebina ministrstva danes in kakšen je način njegovega delovanja.«
Logotip je bil sicer uradno v veljavi do leta 2010, ko je javna uprava dobila novo, enotno vizualno podobo, vendar pa je na različne načine – denimo na nekaterih tiskovinah ali kot napis v veliki sejni dvorani ministrstva – ostal v rabi vse do danes. Kot ugotavlja Košir, je namreč nekako ponarodel in dajal kulturi dodatno prepoznavnost. »Prijel se je na način, kot si lahko oblikovalec zgolj želi. Res pa je, da ima grafična podoba, ki doseže tolikšno prepoznavnost, tudi močan komunikacijski naboj: ima moč, da postane orodje, in kulturno ministrstvo je v zadnjem času dodobra izkusilo komunikacijsko moč oblikovanja vidnih sporočil.« Prav omenjeni znak je tako med številnimi protesti proti trenutni politiki ministrstva za kulturo doživel kar nekaj duhovitih predelav – za eno izmed njih je poskrbel tudi Košir, in sicer z odmevno naslovnico Objektiva, kjer je bilo v znaku namesto besede »kultura« izpisano geslo »sramota«, ki so ga protestniki večkrat namenili ravnanju ministrstva.
»Odstranitev znaka me ne skeli zelo,« še dodaja Košir. »Veliko bolj boleče se mi zdi, kako se birokratski aparat, ki naj bi služil kulturnikom, do njih v zadnjem času obnaša.« Za razlog odstranitve logotipa smo se danes poskušali pozanimati na kulturnem ministrstvu, toda telefoni so zvonili v prazno, prav tako pa do zaključka redakcije z Maistrove nismo prejeli odziva na naše elektronske poizvedbe.
