Z začetkom cepljenja v Evropski uniji je začelo vse več držav članic razmišljati, kako ponovno omogočiti svobodo gibanja v schengenskem prostoru, ki je ta čas zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa močna omejena. Prihodnji teden bodo na videokonferenci, posvečeni cepljenju in spopadanju z epidemijo, evropski voditelji razpravljali tudi o zamislih, da bi tistim, ki so bili cepljeni proti covidu-19, olajšali potovanja znotraj EU.

Potrebna bo še razprava

Zamisel, ki jo je v minulih dneh v pismu evropskim voditeljem predstavil grški premier Kiriakos Micotakis, gre v smeri izdajanja posebnih potnih listin, ki bi dokazovala, da je imetnik cepljen proti koronavirusu, zaradi česar bi lahko prehajal evropske meje brez podrejanja praviloma zaukazani enotedenski ali dvotedenski karanteni. Ta ta čas v EU v skladu s pravili vsake posamezne članice čaka vse, ki pri vstopu v državo z območij z visokim tveganjem ne morejo z nedavno opravljenim testom dokazati, da niso okuženi.

Micotakis, katerega država je lani utrpela več kot 70-odstotni upad v turističnem sektorju, si želi, da bi se članice čim prej dogovorile o vsebini takšnega certifikata in ga za lažje prehajanje evropskih meja vse tudi dejansko priznavale. Vendar zamisel nima splošne podpore zaradi številnih pomislekov. Eden takšnih je, da bi s takšnim dokumentom in z njim povezanimi ugodnostmi lahko v neenakopravni položaj postavili tiste, ki se še niso cepili ali denimo zavračajo cepljenje.

Ali bo o takšnem splošno priznanem potrdilu mogoče najti dogovor, ostaja vprašljivo. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen podpira izdajo potrdila o cepljenju, za katerega bi bilo dobro, da ga priznajo v vsej EU. Nima pa še izdelanega mnenja o tem, katere pravice bi imetnik takšnega potrdila pridobil. Potrebna bo še razprava med članicami EU, a kot je pozneje Micotakisov predlog pojasnil grški minister za turizem Haris Theoharis, potni list o opravljenem cepljenju ne bo pogoj za vstop v Grčijo. Razlika bi bila v tem, da bi tisti, ki bi potrdilo imel, lahko vstopil brez omejitev, preostali pa bi morali opraviti antigenski test.

Številni pomisleki

Da izdajanje tovrstnih dokumentov močno deli EU, pa čeprav so jim v nekaterih članicah naklonjeni, opozarja evropska poslanka Tanja Fajon (S&D). Do takšnega dokumenta je zadržana prav zato, ker po njenem mnenju cepljenje ne bi smelo biti obvezno, pa čeprav bi se na tak način povečala imunost celotne družbe. »Lahko bi povzročili diskriminacijo. Ključno pa je tudi vprašanje varovanja zasebnih podatkov in temeljnih človekovih pravic,« na slabe plati takšne rešitve za hitrejši zagon čezmejnih potovanj v EU opozarja Fajonova.

Evropskemu poslancu Klemnu Grošlju (Prenovimo Evropo) se pri morebitnem uvajanju takšnih potovalnih dokumentov zdi problematično tudi to, da se starostna skupina do 16 let trenutno ne more cepiti zaradi omejitev, ki so jih določili proizvajalci. »To pa postavlja vprašanje, kako tem skupinam, ki ne bodo cepljene, omogočiti gibanje po Evropski uniji. Vsem delom prebivalstva, ki se ne bodo odločili za cepljenje, bo treba omogočiti neko alternativo,« je prepričan, kot takšno alternativo pa navaja hitre antigenske teste.

Franc Bogovič (EPP) ocenjuje, da bo nekdo, ki želi pokazati, da je bil cepljen ali da je bolezen prebolel, na tak način dobil opravičilo, da mu ne bo treba v karanteno. »Verjamem, da bo evropska komisija bdela nad tem, da ne bomo sprejemali diskriminatornih ukrepov ali takšnih, ki bi zgolj še poglabljali težave pri prehajanju že tako nepretočnih meja.« Milanu Brglezu (S&D) pa se porajajo pomisleki za tiste skupine oseb, ki še niso prišle na vrsto za cepljenje, kot tudi vse tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne bi mogli cepiti. »Preprečevanje diskriminacije je ena ključnih zadev, na kateri je treba graditi,« je prepričan.