Dva meseca pred volitvami je odstopila nizozemska vlada premierja Marka Rutteja, s čimer je prevzela odgovornost za dolgoletne sistemske krivice nad prejemniki otroškega dodatka, ki so prizadele tisoče družin in nekatere finančno uničile.

Davčni uslužbenci in drugi birokrati so se lotevali prejemnikov otroškega dodatka tako, da so našli nebistvene napake v izpolnjenih obrazcih, ki niso najbolj preprosti. »Nekje se morda niso podpisali ali se zmotili za sto evrov. Takšne napake ni težko storiti, saj so obrazci zapleteni, to vem sam iz svoje izkušnje. To pa ne pomeni, da si skušal okoli prenesti sistem, pa vendar so morali vračati vse dodatke, kar je včasih naneslo 20.000 evrov,« je dejal poslanec Pieter Omtzigt iz koalicijskih krščanskih demokratov.

Pritožbe niso pomagale, kvečjemu je bila takšna oseba še ob druge socialne transferje in ostala brez možnosti v boju proti sistemu, ki je zakone bral včasih selektivno, včasih (pre)strogo, večkrat pa jih kršil, kot je ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija. Mnoge je zahteva po vračilu pahnila v finančne stiske in uničenje. Po najnižjih ocenah je bilo prizadetih 11.000 družin, ki bodo od države dobile po 30.000 evrov odškodnine, verjetno pa jih je še precej več.

Poročilo komisije nakazuje tudi na rasizem, saj so davčni uslužbenci med preiskavo priznali, da so mnoge prejemnike otroškega dodatka vzeli pod drobnogled zato, ker so imeli dvojno državljanstvo. Odvetnik Orlando Kadir zastopa 600 družin, ki tožijo politike, in pravi, da so birokrati izbirali tiste s priimki, ki so jim zveneli tuje.

Rutteju vseeno kaže na zmago

Sporno dogajanje se je začelo leta 2012, torej v času vladavine Rutteja, ki je premier že več kot deset let. Včeraj je dejal, da je škandal »uničil življenja nedolžnim« in da »se odgovornost konča pri meni«. Vlada se je z odstopom sicer predvsem izognila glasovanju o nezaupnici, ki ga je za prihodnji teden napovedala opozicija. Deloma pa jo je k odstopu posredno prisil vodja opozicijskih laburistov Lodewijk Asscher, ki je sam odstopil dan prej, rekoč da prevzema soodgovornost, ker je bil v prejšnji Ruttejevi vladi minister za socialne zadeve.

Vlada bo do volitev 17. marca opravljala tekoče dolžnosti, kamor šteje tudi boj proti epidemiji. Ankete kažejo prednost Ruttejeve Ljudske stranke za svobodo in demokracijo s 26 odstotki podpore, druga je Stranka svobode skrajnega desničarja Geerta Wildersa (15 odstotkov), tretji so Rutterjevi koalicijski partnerji krščanski demokrati (12 odstotkov). Ker Nizozemska nima volilnega praga, se v 150-članski parlament praviloma uvrsti veliko strank, na zadnjih volitvah 2017 trinajst. ba, agencije