V nasprotju s Slovenci, ki so suvereno dobili uvodni dvoboj z Južno Korejo, so Rusi svoj 14. nastop na SP kot samostojna država začeli z remijem proti Belorusiji (32:32). Na tekmi s kar 15 izenačenji (pet v prvem, deset v drugem polčasu) si nobena reprezentanca ni priigrala več kot dveh golov prednosti, v dramatični končnici pa je na začetku zadnje minute za rusko vodstvo z 32:31 poskrbel Daniel Šiškarjev. Za Beloruse je slabih 40 sekund pred koncem izenačil Vladislav Kuleš s svojim šestim golom (z desetimi je bil prvi strelec tekme Mikita Vailupau), toliko pa so jih na nasprotni strani dosegli tudi Rusi Sergej Mark Kosorotov, Dmitrij Kiseljev in Igor Soroka.
Rusko-beloruski obračun je slovenski selektor Ljubomir Vranješ ocenil kot dober, zanimiv in z veliko stvarmi v igri, ki jih kot nekdanji igralec in zdajšnji trener zelo rad vidi. Zaveda se, da bo tekma proti Rusom povsem drugačna zgodba kot proti Južni Koreji, po analizi sedmih, osmih posnetkov z igro današnjega nasprotnika pa Ljubomir Vranješ meni: »Gre za kakovostno reprezentanco, ki ima na vsakem položaju odlične igralce, ki igrajo v najboljši klubih v Evropi. Rusi sicer imajo individualno kakovost, vendar jim je pomembneje, da igrajo kot ekipa, kolektiv. To je tudi edini pravi način, kajti če bi oni igrali individualno, bi bila to voda na naš mlin. Za tekmo pripravljamo nekatere posebne taktične stvari in rešitve, toda teh seveda niti slučajno ne bom javno razkrival.«
Po polomu na lanskem EP, na katerem je Rusija osvojila šele 22. mesto, se je moral posloviti selektor Edvard Kokšarov, nasledil pa ga je 64-letni in v Bosni in Hercegovini rojeni Vladimir Petković, strokovnjak z nemškim državljanstvom. Ker je bil Petković skoraj 30 let trener različnih nemških klubov (nazadnje Füchse Berlin med letoma 2016 in 2020), se je Vranješ – v Nemčiji je bil devet let kot igralec in osem kot trener – pogosto srečeval z njim: »Zelo dobro se poznava in razumeva, tako na igriščih kot zunaj njih. Potem ko je bila Rusija v krizi, je pomladil reprezentanco in krivulja se zdaj dviguje navzgor. Če bi bili tukaj še poškodovani igralci, bi bila ekipa še precej boljša.« Petković je pred SP dejal, da v skupini H ni izrazitega favorita, Vranješ pa mu odgovarja: »Vse tri države, Slovenija, Rusija in Belorusija, imajo super reprezentance. Pri napovedih razpleta SP zelo redki vidijo Slovenijo med najboljšimi tremi, večina med šestim in desetim mestom. Vsekakor smo zanesljivo med deseterico, v katero pa lahko prideta tudi Rusija in Belorusija. A jaz, kar je povsem logično in normalno, bolj verjamem v svojo ekipo kot rusko in belorusko.«
»Kako je spet dosegati gole za Slovenijo? Lepo, zelo lepo, to je fantastičen občutek,« pojasnjuje Dragan Gajić, ki se je po petih letih odsotnosti vrnil v reprezentanco. Slovenija se je z Rusi doslej petkrat pomerila na SP, dvakrat zmagala in trikrat izgubila, Gajić pa se najbolj spominja dvoboja v Španiji 2013, ko so Slovenci v četrtfinalu v Barceloni slavili z 28:27. »Na žalost imam to tekmo – kljub naši pomembni zmagi – v slabem spominu. Zaradi poškodbe nisem mogel pomagati reprezentanci, kar je naredilo precejšnjo zarezo v moje srce. Od takrat so Rusi precej napredovali: šli so malce iz okvirjev stare ruske rokometne šole, dodali nekoliko več energične igre in teka. Še vedno je v njihovi igri pridih te šole, toda proti Belorusiji so pokazali, da veliko delajo tudi na hitrosti, saj so pogosto 'dodajali gas' v igri. Čaka nas težka tekma, zmagal pa bo tisti, ki bo nasprotniku vsilil svoj ritem in sistem igre,« napoveduje 36-letni Gajić.
Proti Južni Koreji je Gajić dosegel deset golov brez zgrešena strela, vendar je bil za igralca tekme presenetljivo izbran Miha Zarabec, ki je v polno zadel samo enkrat. Toda Gajić, član francoskega kluba Limoges, se zaradi tega ne jezi: »Glavno je, da smo odigrali super tekmo in zelo uspešno prebili led. V celotni zadevi je seveda še najmanj pomembno, kdo je bil izbran za igralca tekme. No, bo pa Zaro (Zarabčev vzdevek, op. p.) zaradi tega moral prispevati kakšen evro več v naš skupni reprezentančni hranilnik.«