Kakšen cilj pa so imeli v mislih privrženci Donalda Trumpa, ko so 6. januarja nasilno vdrli v ameriški Kapitol? Nekateri so opustošili pisarno predsednice spodnjega doma, drugi so uničili spominsko obeleženje enega zadnjih voditeljev gibanja za državljanske pravice in kongresnika Johna Lewisa. Spet tretji so vlomili v dvorano senata, da bi se fotografirali na stolu predsednika tega doma kongresa. Neki moški s Floride je dvorano zapustil z govorniškim pultom.
Da bi razumeli, zakaj so sploh bili tam, moramo trak zavrteti nazaj. Tik pred uporom je imel Trump v parku za Belo hišo »Zborovanje za rešitev ZDA«, kjer je navzočim dejal:
»Vsi mi nočemo gledati, kako so našo volilno zmago ukradli predrzni radikalno levičarski demokrati, ki to počnejo s pomočjo lažnivih medijev. To so storili in to počenjajo še naprej. Mi pa se ne bomo predali. Nikoli ne bomo popustili, to se ne bo zgodilo. Ne moreš popustiti, če imaš opraviti s krajo. Naša nacija ima vsega tega dovolj. Tega ne bomo več prenašali in samo za to gre zdaj. Če naj uporabim priljubljen izraz, ki ga uporabljate vsi vi, lahko rečem, da hočemo preprečiti krajo… Zmagali smo na teh volitvah, zmagali smo po vsej državi…«
Problem, kot je Trump nadaljeval s svojo – lažnivo – tožbo, je v tem, da je sedem zveznih držav poslalo v Kongres »nelegitimne« številke glede volitev elektorjev. »S samo tremi od teh sedmih zveznih držav, o katerih govorimo, bi zmagali na predsedniških volitvah.«
Novica, da so demokrati zmagali v boju za oba sedeža senata iz Georgie v odločilnem krogu volitev prejšnji dan, je še povečala stavo o tem, kdo bo koga. Od 20. januarja naprej bo podpredsednica Kamala Harris imela odločilen glas v senatu in dosedanji voditelj večine v senatu Mitch McConnell bo postal voditelj senatne manjšine, vodilno mesto večine v senatu pa bo prevzel demokratski senator Chuck Schumer iz New Yorka.
Zato, drugače kot leta 2016. »nimamo več rezervne obrambne črte«, je posvaril Trump. »Edina obrambna črta, ki jo še imamo, je veto predsednika ZDA.« Poudaril je, da se številni republikanci še borijo, da bi razveljavili rezultate volitev. »Zahvaliti se želim več kot 140 članom spodnjega doma…, vojščakom…, ki dobro poznajo temelje ustave. … Vedo, da imamo pravico zavrniti [zvezne države, če gre za] nesprejemljiv rezultat volitev, ki je bil pridobljen na nezakonit način.« Potem se je zahvalil 13 republikanskim senatorjem, ki so prav tako »ostro nastopili«, med njimi zlasti Joshu Hawleyju iz Misurija in Tedu Cruzu iz Teksasa.
Kakšen bo vaš naslednji korak?
Toda Trump je opozoril, da obstajajo tudi »šibki« republikanci – »Mitch [McConnell] in njegova skupina« – ki »ne razumejo, da bo to konec Republikanske stranke, kot jo poznamo«. A »nikoli ne bo konec« Trumpovega gibanja. »Naj šibki izstopijo iz stranke,« je svetoval Trump. »Zdaj je čas za močne.«
Svoj govor je končal s pozivom k akciji: »Korakali bomo po Pensilvanski aveniji…, našim republikancem, tistim šibkim, bomo vlili… ponos in pogum, ki ju potrebujejo, da nam bodo lahko vrnili našo državo.«
Če predpostavimo, da verjamete, da je predsednik resna oseba, ki je govorila resnico (ali vsaj ni pretiravala bolj kot tipičen politik) – kaj boste storili? Obdani s podobno mislečimi bi lahko sklepali, da je vaša dolžnost, da »korakate po Pensilvanski aveniji« in se iz oči v oči soočite s tistimi »šibkimi« politiki, da bodo storili, kar morajo storiti. Kot pravi predsednik, potrebujejo podpredsednik Mike Pence, McConnell in drugi spodbudo od zunaj, da bi »stvar izpeljali tako, kot je prav«, da bi ustavili preštevanje, koliko elektorskih glasov je zbral vsak od obeh kandidatov, in poslali lažne ter »nezakonito« potrjene številke »nazaj v (zvezne) države, da jih popravijo«. Če se bo to zgodilo, »bomo imeli predsednika, vi pa boste najsrečnejši ljudje«. Če verjamete v to, boste najbrž storili vse, kar je potrebno, da spodbudite ljudi, da si utrejo pot naprej – ter razbijejo nekaj oken in pretepejo nekaj policistov – da bi prišli pred zakonodajalce, ki jim mora zrasti hrbtenica.
A zdaj je dan po opustošenju Kapitola in ugotovili ste, da – čeprav ste storili, kar ste morali – ni bilo dovolj senatorjev, ki bi jim zrasla hrbtenica. Pravzaprav se je njihovo število celo zmanjšalo na polovico, tako da je zdaj samo še šest takšnih, ki so dovolj »pogumni«, da nočejo potrditi rezultata volitev. Kaj se je zgodilo? Pripadate dejanski večini in računali ste na strahopetca McConnella in Pencea v upanju, da bosta naredila, kar je prav. Toda na koncu sta vas razočarala.
Kakšen bo vaš naslednji korak? Če naj vas vodi preteklost, boste željno čakali na navodila voditelja – čeprav vas bodo vodila do nove najbližje čeri.*
© Project Syndicate J. Bradford DeLong je profesor ekonomije na University of California v Berkeleyju in je bil pomočnik finančnega ministra ZDA v času Clintonove administracije. * Članek je nastal še pred odločitvijo kongresa, da proti predsedniku Trumpu sproži že drugi impeachment.