Britanija v Evropi
LONDON, 2. jan. 1973 – Medtem ko je ves svet čakal na trenutek, da se otrese starega leta, so v Bruslju na sedežu EGS britanski, danski in irski predstavniki podpisovali dokument o vstopu svojih dežel v evropsko skupnost, ki tako sedaj šteje devet članic. Politiki so si nazdravili novo leto in udarili v roke, v krčmah v angleškem slogu okoli sedeža EGS pa je bilo to zgodovinsko noč tudi precej nazdravljanja. Sicer pa je ta dogodek, z izjemo tega proslavljanja, minil brez kakšnih glasnejših fanfar. (…)
Novoletni britanski časniki v glavnem pišejo le o vstopu Britanije v EGS in to s precejšnjo mero navdušenja, čeprav hkrati tudi opozarjajo, da tega navdušenja ne deli celotno britansko prebivalstvo. (…)
»Guardian« izraža upanje, da Angleži tudi v prihodnje ne bodo ostali razdeljeni na zagovornike in nasprotnike EGS, ampak se bodo združili v enotno silo, ki bo s svojimi parlamentarnimi institucijami marsikaj lahko prispevala v boju proti birokratizaciji EGS. (…)
Britanci se na splošno najbolj boje, da se bodo sedaj cene, predvsem cene prehrambenih artiklov, močno povišale. (…)
Delo, 3. januarja 1973
Center moči
Brez posebnih ceremonij so z novim letom pred sedežem EGS v Bruslju zaplapolale tri nove zastave: britanska, irska in danska. Šesterica je postala deveterica, število prebivalstva se je povečalo na 235 milijonov (večje od števila Američanov) in vrednost bruto narodnega proizvoda na 692 milijard dolarjev (znatno več od sovjetskega).
Leto 1973 bo razširjeni EGS prineslo nove preizkušnje, kar zadeva razvoj skupnosti in njeno utrjevanje. V »notranji politiki« bodo morale članice skupnosti ugrizniti dokaj trdo in kislo jabolko – v regionalni razvoj. Nameniti bodo morale večja sredstva za razvoj gospodarsko manj razvitih področij – od Škotske do italijanskega Juga.
V zvezi s tem bodo sklicale konferenco o socialnih problemih in delovnih pogojih in o varstvu okolja. S tem bodo skušale dokazati, da EGS ni samo bogata organizacija, ki skrbi za človeka, posebno za delovnega človeka. (…)
Poleg ZDA, ZSSR, Japonske in Kitajske je EGS postala zdaj eden izmed največjih centrov moči na svetu. Od tega, kako bo to moč uporabljala, bo precej odvisen tudi njen razvoj. In usoda sveta.
Delo, 4. januarja 1973
V. Britanija proslavlja vstop v EGS
LONDON, 3. – Tukaj so se danes začele uradne proslave o vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Proslave bodo trajale dva tedna z raznimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Na prireditvah bodo sodelovale tudi kulturne in športne skupine ostalih držav evropske skupnosti. Danes je bila v Londonu operna predstava z navzočnostjo kraljice Elizabete. V Londonu je napravil precejšen vtis govor, ki ga je imel sinoči dosedanji predsednik EGS Mansholt, v katerem je podčrtal, da bi morala vladati v gospodarski skupnosti večja demokracija, da v dvajsetih letih evropske združitve ni opaziti večjega izboljšanja stanja ljudskih množic. Mansholt je izjavil, da je dosedanji proces evropske integracije pripeljal do velike socialne napetosti in da so se socialne razlike med prebivalci raznih področij EGS še bolj zaostrile.
Primorski dnevnik, 4. januarja 1973
Evropa devetih
Medtem ko je dober del človeštva v Silvestrovi noči hrupno proslavljal začetek novega leta, so v Evropsko gospodarsko skupnost tiho vstopile tri nove članice: Velika Britanija, Danska in Irska. Šesterica je s tem prerasla v deveterico. (…)
Ko so 1. januarja dvigali zastave starih in novih članic pred glavnim sedežem EGS v Bruslju, je »Union Jack« (tako pravijo šaljivo Britanci svoji državni zastavi) zdrknil ob drogu navzdol in so ga morali ponovno dvigniti na višino ostalih osem zastav. Spodrsljaju dvigalcev seveda ne gre pripisati posebnega pomena, možnost ponovnega izstopa Velike Britanije iz EGS pa le ni absolutno izključena. Laburisti so namreč odločno proti pristopu in vprašanje je, zlasti ob velikem odstotku disidentov, kaj bi storila Velika Britanija, če bi laburisti ponovno prišli na oblast.
Pristop treh novih članic v EGS je občutno povečal gospodarsko moč in vpliv Evropske gospodarske skupnosti. Odkar se je Evropska cona za svobodno menjavo (EFTA) zrahljala, sta ostali v Evropi samo dve pomembni gospodarsko - politični formaciji: Evropska gospodarska skupnost (Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Danska in Irska) ter Svet za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) ali CO MECON: Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Mongolija, Vzhodna Nemčija, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza). (…)
Primorski dnevnik, 7. januarja 1973
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
