Ralph Towner, Amerikanec v Rimu: Vsak Američan bi se moral za nekaj časa odpraviti živet v tujino, da bi lahko prečiščeno pogledal na to, kar se dogaja doma.
Ralph Towner, Amerikanec v Rimu: Vsak Američan bi se moral za nekaj časa odpraviti živet v tujino, da bi lahko prečiščeno pogledal na to, kar se dogaja doma.
Pripadam generaciji, ki je jazzovske godbe odkrivala nekoliko drugače, preko programa plošč ECM. Preden so nam zaigrali velemojstri, kot so Charlie Parker, John Coltrane ali Miles Davis, smo v svoji diskoteki že imeli vrsto albumov Pata Methenyja, Keitha Jarretta, Garyja Burtona, Chicka Coree, Jacka DeJohnetteja in skupine Oregon, kjer je prostor kitarista zasedel mojster klasične in 12-strunske kitare Ralph Towner. Govorimo seveda o osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je skupina Oregon snemala za založbo, ki se je posvetila izdajanju sodobne glasbe, če neposredno prevedemo ime založbe (Edition of Contemporary Music), in ki ji je Ralph Towner kot posameznik zvest že vso svojo kariero. Prve korake je naredil na klavirju, na katerem še danes redno vadi in mojstri svoje improvizacijske vrline, kitaro pa je začel igrati šele pri 22 letih, zato ni nobeno presenečenje, da je prvo ploščo v projektu Paul Winter Consort izdal šele, ko je dopolnil 30 let (1970). S svojim imenom na naslovnici albuma Trios/Solos se je prvič predstavil tri leta kasneje. Nasploh meni, da danes glasbeniki prehitro pridejo do svojega prvenca, zato so hitro tudi pozabljeni. Mojster Ralph Towner s tem nima težav, nekoliko mu nagaja le zdravje. Pred dvema letoma so mu vstavili tri srčne obvode, vendar ga to ne odvrne od koncertne dejavnosti. Na nastopih že razvija nekaj novih skladb, ki bodo našle prostor na prihodnjem albumu.
Marca lani ste zajadrali v osmo desetletje življenja. Marsikdo bi na vašem mestu inštrument odložil v kot in urejal spomine, vi pa še vedno koncertirate. Resda...