Z zaposlovanjem invalidov ste ustvarili socialno inovacijo, in sicer krožno gospodarstvo v smislu zaposlovanja ranljivih skupin. Kako te skupine same ustvarjajo nova delovna mesta?

V sodobni družbi se vsak dan soočamo z izzivom vedno večje brezposelnosti, predvsem ranljivih skupin prebivalstva, kot so ženske, invalidi ali težje zaposljive osebe. Z misijo pustiti sled na zahtevnem trgu delovne sile je nastajala ideja o pomoči ranljivim skupinam v lokalnem okolju. Naše poslanstvo je postalo popolno delovno in socialno opolnomočenje posameznika, ki bi brez naše pomoči ostal v breznu brezupa in popolnoma pozabljen od sistema, odrinjen na rob, kjer bi pristal na dnu socialno-finančnega minimuma.

V tem duhu je nastala socialna inovacija – projekt Opica, takoj mednarodno prepoznana kot prva pomembnejša evropska socialna inovacija, primarno namenjena družbeno odgovornemu sodelovanju med realnim okoljem in ranljivimi skupinami ter kakovostni promociji tega sodelovanja, vse temelječ na osnovah krožnega gospodarstva.

Kako konkretno?

Majhen slovenski podjetnik, lokalni proizvajalec nogavic Anda socks, se sooča s potrebo po likanju nogavic in vizualni kontroli nogavice same. Potrebuje relativno nezahtevno delo, brez velike dodane vrednosti, a vendar zelo pomembno v samem postopku priprave nogavic za končnega uporabnika. Tako proizvajalec nogavice dostavi nam, invalidi pa na zaščitenih delovnih mestih nogavice, ustrezne za prodajo, zlikajo in jih po navodilih zložijo ter zapakirajo tako, da jih lahko trgovci ponudijo za nadaljnjo prodajo. Nogavice, ki so pri vizualni kontroli označene kot neustrezne, gredo v nadaljnjo obdelavo v oddelek igrač, kjer invalid iz enega para naredi igračo za otroke. Ta igrača nosi certifikat »varna igrača« in je izdelana iz ekoloških, otroku prijaznih materialov, iz nogavice, ki je proizvedena v Sloveniji.

Socialna inovacija – projekt Opica je torej pionirsko delo na področju socialnega inovatorstva v Evropi?

Tako je. To je gonilna moč podjetja, v povezavi s krožnim gospodarstvom pa predstavlja unikatno povezavo družbeno odgovornega sodelovanja med realnim okoljem in ranljivimi skupinami ter kakovostno promocijo tega sodelovanja – vse temelji na osnovah krožnega gospodarstva. Ko temu dodamo uporabno vrednost tako nastalih proizvodov, kot so nogavice ali igrače za otroke, ter popolno opolnomočenje invalidov, se znajdemo v zelo visokem trajnostnem učinku, lokalno, na državni ravni in celo globalno.

Glede na izrazito pozitivne izkušnje z dosedanjim potekom projekta postaja vedno bolj smiselna razširitev socialne inovacije na druge ciljne skupine, predvsem preostale ranljive skupine brezposelnih – sedaj je dejansko fokus predvsem na invalidih. Smiselno bo proučiti tudi možnost razširitve socialne inovacije na skupine, ki niso na socialno finančnem robu, imajo pa predvsem velik družbeni vpliv ali postavljajo »življenjske« smernice modernega družbeno odgovornega časa.

Ponujate priložnost vsem, ki potrebujejo podporo pri vsakdanjem življenju, ne samo v delovnem procesu. Katere podpore so to, kako je organizirano?

Ko posameznik danes stopi na pot pridobitve statusa invalida, se v praksi znajde pred množico predpisov in uradnikov, ki so preobremenjeni s količino dela in prevelikim naborom delovnih opravil in prepogosto pozabijo, da pred njimi stoji posameznik, ki je morda slabše izobražen, morda mu teorija niti ni jasna; v vsakem primeru je to prestrašen posameznik, ki ga sistem počasi melje in ga bo na koncu izpljunil. Tukaj nastopimo mi, ki smo oblikovali invalidsko infotočko. Začutili smo, da posameznik potrebuje točko, kamor naj se obrne, potrebuje osebo, da se potoži, predvsem pa potrebuje konkretno, korektno informacijo. Oblikovali smo tim strokovnjakov z različnih področij, od strokovnjaka s področja prava, računovodstva, osebe s področja znanja iz pravic socialnih transferjev vse do strokovnjakov s področja duševnega zdravja. Poskrbeli smo za to, da lahko posameznik na enem mestu pridobi vse potrebne informacije glede invalidnosti, zaposlitve, vsakdanjega življenja v svetu administracije ter pomoč v stiski. Ta organiziranost, usmerjena v posameznika znotraj kolektiva, se je v trenutni situaciji izkazala za bistveno, saj so ostala zaprta vrata uradnih institucij, pri nas pa se vedno najde sogovornik, ne glede na to, ali je oseba pri nas zaposlena ali ne.

Najnovejša pridobitev na Štajerskem pa je poslovna infotočka, ki bo združevala vse deležnike invalidskega zaposlovanja.

V podjetju ste vso pozornost usmerili v posameznika znotraj ekipe, kar se je v teh časih izkazalo za uspešno formulo. Katere kadrovske prakse so za vas in vaše zaposlene pomembne?

Celotna kadrovska politika temelji na individualnem pristopu, pri katerem je posamezniku omogočena celostna psihosocialna podpora, vse v smeri popolnega opolnomočenja posameznika. Smo eno redkih podjetij v Sloveniji in širše, ki je svojo pozornost posvetilo obvladovanju psihosocialnih dejavnikov tveganja. Oblikovali smo strokovni tim, v katerem sodelujejo strokovnjaki s področij ergonomije na delovnem mestu, psihoterapije, komunikacije in obvladovanja psihosocialnih tveganj, ter skupaj opravili poglobljeno analizo psihosocialnih tveganj na vsakem delovnem mestu posebej in ukrepe za njihovo obvladovanje.

V podjetju torej poteka delovni proces v smeri učinkovitega obvladovanja proizvodnje, ki pa ga redno oziroma vsak teden nadgrajujemo z obravnavo posameznika in kolektiva s psihosocialnega vidika. Med temi ukrepi najdemo delavnice za učinkovito obvladovanje konfliktov, za preprečevanje izgorelosti, učinkovitega komuniciranja ter obvladovanja stresa in meditacije. Vsem tem delavnicam smo dodali individualno in skupinsko psihoterapevtsko obravnavo, prav tako terapijo s hipnozo. Ta projekt je sicer v zaključni fazi, vendar smo ga glede na izjemno učinkovitost in aktualnost v teh nevsakdanjih časih pričeli ponujati tudi drugim delodajalcem, ki so se odzvali izjemno pozitivno.

Trenutno nas je 21 zaposlenih, od tega je 15 zaposlenih invalidov in 6 neinvalidov. Ne glede na to, da izdelujemo igrače za otroke, pri čemer je osnovno opravilo ročno šivanje, je med 21 zaposlenimi tudi 5 moških. Zaposlujemo posameznike različnih izobrazbenih profilov, od magistra pa vse do posameznika, ki ima dokončano le osnovno šolo ali manj. Najmlajši 25-letnik in najstarejša 62-letnica sodelujeta pri istem projektu in se drug od drugega dnevno učita vsakdanjih modrosti. Da nam je mar za raznolikost zaposlenih, dokazuje tudi dejstvo, da smo bili med prvimi podpisniki Listine raznolikosti. Hkrati smo tudi pridobili status »starejšim prijaznega podjetja«, med nami je tudi ena prvih »glasnic razvoja starejših zaposlenih« v Sloveniji. Za socialno inovacijo – projekt Opica smo bili nagrajeni z nagrado za družbeno odgovornost horus.