Nevihtni pojavi ali vsaj plohe (to so »nevihte brez grmenja«) povzročijo tudi precej bolj neenakomerno krajevno razporeditev količine padavin, tako se nam kot na pladnju ponuja še ena možnost, da vam napačno ocenimo pričakovano količino dežja. V dolgih dnevih je na voljo precej več sončne energije, ki »poganja« vremenske procese, zato lahko ob primernih vremenskih pogojih nastanejo krajevne padavine tudi brez vremenske motnje, pogosto zadostuje že malenkost hladnejši zrak v višinah ali dotok nekoliko bolj vlažnega zraka. V »času teme« je seveda ravno obrnjeno, zato je tudi pojavov, ki bi nastali nekoliko bolj nepričakovano in bolj krajevno, manj.
To so meteorološki, fizikalni vzroki, ki nam, meteorologom, grenijo življenje in nam ponujajo obilico možnosti za napake v vremenski napovedi. Ne smemo pa pozabiti subjektivnega dejavnika. Če nečesa ne vidiš, tega ni, bi lahko rekli. Ali, kot se je nekoč izrazil moj pokojni kolega, ko je tema, večine ljudi vreme ne zanima več. Koliko je to res ali ne, bi lahko debatirali, vsaj malo pa najbrž drži. Podnevi nam je pomembno, ali sije sonce ali nebo prekrivajo oblaki. Ponoči je to pomembno verjetno bolj kot ne le za astronome, kadar bi želeli opazovati nočno nebo. No, tudi nam, »običajnim smrtnikom«, je najbrž lepše, kadar svetijo zvezde, še bolj, kadar je vidna luna, a prav velikega pomena pa najbrž nočna jasnina nima. Ne vem, ali kaj bolje spimo ob jasnih nočeh – ob polni luni nekateri celo slabše.
Zato ste, spoštovani uporabniki naših vremenskih napovedi, za vreme med večernim mrakom in jutranjim svitom manj občutljivi in, seveda, tudi manj kritični do tega, kaj smo za ta del dneva napovedali. A zagotavljam vam, da nas, meteorologe, vreme ponoči zanima enako kot podnevi. Konec koncev, morda vam je res vseeno, če ponoči dežuje ali sneži (pa tudi to ne vedno), a če boste zjutraj imeli s snegom zametena vrata, mi pa obilnega sneženja ne bomo napovedali, nas bodo posledice razgalile in izpostavile vaši (upravičeni) kritiki.