Potem ko je septembra lani Kemisu gradbeni inšpektorat prepovedal uporabo še tretjega spornega objekta in je moral ustaviti proizvodnjo z izjemo ravnanja s tistimi odpadki, ki so bili v podjetju že pred tem, zdaj spet predeluje odpadke. Pri tem se vodstvo podjetja opira na odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki je bilo 24. novembra v odgovoru na pritožbo bolj naklonjeno Kemisu kot pred tem inšpektorat. Pritožbi je namreč delno ugodilo. Kot so pojasnili na vrhniški občini, je ministrstvo namreč pritrdilo, da je bil objekt A po požaru le delno obnovljen, zato lahko opravlja svojo dejavnost (torej prevzema in skladišči odpadke) v manjšem delu objekta A, ki jim ga ni treba porušiti.
»Tudi zoper takšno odločbo je družba Kemis vložila tožbo na upravno sodišče, ki je hkrati zahtevala tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi se družbi Kemis dovolilo izvajanje dejavnosti v celotnem objektu A vse do izdaje končne sodbe. Upravno sodišče je zahtevek družbe Kemis s sklepom že zavrnilo,« pravijo na vrhniški občini, ki se je prav tako pritožila, kajti zahteva potrditev odločitve inšpektorata, da Kemis ne sme opravljati dejavnosti v nobenem delu objekta A in da ga mora porušiti.
Pri tem občina opozarja, da ministrstvo ni upoštevalo obrazložitve gradbenega inšpektorata, da je večina celotnega Kemisovega objekta zgorela tako močno, da je postala ruševina in ni bila več funkcionalna ter da je bilo zato treba zamenjati večino rekonstrukcijskih elementov. Če je objekt zgrajen na novo, pa potrebuje tudi novo gradbeno dovoljenje, ki ga Kemis pred obnovo ni pridobil.
Vsak na svojem bregu
Na občini so se obregnili tudi ob izjave Kemisa, ki je po septembrski odločitvi inšpektorata obljubljal, da bo predeloval samo še odpadke, ki so bili v objektu 25. septembra. Pravijo, da v resnici skladiščijo in predelujejo tudi na novo dostavljene odpadke, kar po njihovem mnenju izkazuje tudi sodelovanje Kemisa v postopkih javnih naročil. Medtem v Kemisu očitno menijo, da jim to omogoča delna ugoditev njihovi pritožbi. Pravijo namreč, da je ministrstvo »nedvoumno odločilo, da del objekta A ni prepoznan kot nelegalna gradnja, in potrdil, da v tem delu lahko Kemis nadaljuje izvajanje svoje dejavnosti, to je varno in odgovorno odstranjevanje določenih vrst nevarnih odpadkov – nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odpadnih sijalk, odpadnih baterij in tekočih odpadkov«.
Občina in Kemis tako že več kot tri leta in pol ostajata vsak na svojem bregu. Medtem ko Vrhničani vztrajajo, da za predelovalca odpadkov ni več mesta v njihovem okolju, se temu ne mudi z Vrhnike. Na to kaže tudi 6,5 milijona evrov, kolikor so jih po lastnih besedah vložili v obnovo poslopja po požaru. »Gre za temeljno spoštovanje slovenskega pravnega reda, zato bomo z opozarjanjem na nepravilnosti delovanja družbe Kemis vztrajali,« pravi župan Vrhnike Danijel Cukjati. Direktor Kemisa Boštjan Šimenc pa mu odgovarja, da »Kemis posluje varno in v skladu s slovenskim pravnim redom« in da spoštujejo odločbe uradnih institucij. Lani ene od odločb gradbenega inšpektorata sicer niso upoštevali.
