Na čelu nemške vladajoče stranke CDU bo Annegret Kramp Karrenbauer jutri nasledil moški, ki prihaja iz Severnega Porenja - Vestfalije. To je edina gotovost pred glasovanjem o voditelju krščanskih demokratov, ki ga bo 1001 delegat izbral z digitalnim glasovanjem, prav ta novost pa lahko javnomnenjska merjenja zadnjih tednov postavi na glavo.

Za položaj se potegujejo trije povsem različni kandidati. Armin Laschet velja za favorita strankarskih elit, Friedricha Merza najbolj podpirajo v gospodarskih krogih in strankinem podmladku (v anketah ima največ podpore, a prednost ni izrazita), Norbert Röttgen pa naj bi precejšnjo podporo užival med ženskami in tudi mladimi. Tekma je povsem odprta.

Kanclersko vprašanje ne bo razrešeno na kongresu

Kongres CDU, ki so ga lani zaradi epidemije dvakrat prestavili, poteka dobrih osem mesecev pred parlamentarnimi volitvami, po katerih v politični pokoj odhaja kanclerka Angela Merkel. Toda jutri izvoljeni novi šef CDU ne bo nujno stopil v njene čevlje. Za to bo potreben dokončni dogovor o kanclerskem kandidatu stranke in potem zmaga na septembrskih volitvah. Predsednik krščanskih demokratov ima načeloma najboljše izhodišče, vendar nobeden od trojice kandidatov posebej ne navdušuje širšega volilnega telesa.

Uspešno naslediti Merklovo, ki še vedno uživa visoko podporo javnosti (tudi v najslabših letih jo je vedno podpirala več kot polovica anketirancev), bo za novega šefa CDU tako velik izziv. Odločitev, koga bo postavila na čelo, pa ni pomembna le za CDU, temveč verjetno za celotno EU, kjer je Merklova v petnajstih letih vodenja Nemčije predstavljala gonilno silo sporazumevanja in s svojimi pobudami sodoločala usmeritve integracije.

S kongresom CDU kadrovska vprašanja za stranko še ne bodo povsem razrešena. Pričakovati je namreč še posvetovanja novega predsednika CDU s predsednikom bavarske sestrske stranke CSU Markusom Söderjem o najboljšem možnem kanclerskem kandidatu. Söder sebe sicer vidi predvsem na Bavarskem, a se spogleduje tudi z naskokom na Berlin. Kot potencialni kanclerski kandidat pa se omenja še 40-letni zdravstveni minister Jens Spahn, ki za mesto predsedujočega CDU sicer ne kandidira in podpira Lascheta.

Možna so presenečenja

Ker je Merklova vodenje stranke že pred časom postavila v kot, CDU za zdaj še vodi Kramp-Karrenbauerjeva, ki pa pred kongresom ni hotela javno podpreti nikogar od trojice in s tem usmeriti članstva stranke. Predvolilna soočenja velikih vsebinskih razlik med kandidati niso pokazala. Merz želi reformirati stranko in jo popeljati nazaj h konservativnejšim temeljem. Tudi Röttgen napoveduje prenovo in hoče predvsem preprečiti, da ne bi mladi volilci CDU prebegnili k Zelenim. In ni edini, saj so v predvolilnih soočenjih vsi trije veliko govorili prav o okoljski problematiki. Laschet velja za edinega od treh, ki ima dolgoletne vodstvene izkušnje. V kampanji se je skušal predstaviti kot kandidat sredine. Možnosti, da bi bil sprejemljiv za večino v stranki, so se povzpele tudi zato, ker si kot morebitni šef stranke ne želi nujno postati kanclerski kandidat. Podmladek CDU, ki večinsko podpira Merza, se namreč spogleduje z idejo, da bi bil kanclerski kandidat Laschetov politični sopotnik Spahn.

Merz, zagovornik konservativnejše linije, je ves čas vodil v merjenjih javnega mnenja, sta pa liberalnejši Laschet in na mednarodnem terenu bolj podkovani Röttgen v zadnjih tednih dosegala vse boljše rezultate. Tudi zato lahko po morebitnem tesnem prvem krogu glasovanja o vodji CDU v drugem krogu sledi presenečenje.