V Sloveniji je bilo cepivo najprej ponujeno oskrbovancem domov za starejše in tamkajšnjim zaposlenim ter zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu tvega okužbo. V teh dneh se cepijo starejši od 80, ki živijo doma, sledili bodo starejši od 70 in tako dalje.
V Indoneziji pa so se odločili za povsem drugačno strategijo. Tudi pri njih je steklo prostovoljno in brezplačno cepljenje, a imajo prednost mladi, predvsem delovno aktivno prebivalstvo med 18. in 59. letom starosti. Prav 59-letni predsednik Joko Widodo je bil prvi cepljen, 77-letni podpredsednik Ma'ruf Amin pa do cepiva za zdaj ni upravičen, ker je prestar.
Profesor Amin Soebandrio je eden od strokovnjakov, ki so oblastem svetovali takšen vrstni red cepljenja. »Najprej cepimo tiste, ki bolj verjetno širijo virus,« je za BBC Indonesia argumentiral svoj predlog. Delovno aktivno prebivalstvo namreč hodi v službo in po opravkih, kjer je večja možnost okužbe, nato pa se vračajo domov k svojim družinam. Prepričan je, da tovrstni pristop omogoča najhitrejšo pot do cilja, do čredne imunosti. »Ker bodo delavci cepljeni, v svoje domove ne bodo prenašali virusa in okužili svojih družinskih članov,« pojasnjuje tudi predstavnica ministrstva za zdravje. V Indoneziji v številnih domovih živi več generacij skupaj, izoliranje starejših je zato pogosto nemogoče.
270-milijonska Indonezija ima sicer med državami jugovzhodne Azije kumulativno največje število okužb. Glavnina okuženih je med delovno aktivnim prebivalstvom. Ker je za Indonezijo značilen velikanski neformalni sektor, delo od doma za večino ljudi ni opcija. Razlog za prioritetno cepljenje mlajših pa je tudi v tem, da cepivo, s katerim cepijo v Indoneziji – gre za kitajski CoronaVac – ni bilo preizkušeno na starostnikih.