Odgovor je preprost. Če je poslanec predstavnik vsega ljudstva, potem morajo po enakem načelu v parlamentu delovati tudi politične stranke. Vendar politične stranke tako ne delujejo. Pa tudi poslanci nastopajo le kot predstavniki svoje stranke, njenega političnega programa in kot izvrševalci odločitev strankarskega vodstva.
Zakaj se v družbeni praksi ne uresničujeta ustavni določbi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo (3. čl. ustave) in da so poslanci predstavniki vsega ljudstva (82. čl. ustave)? To se dogaja, ker je državna oblast v rokah političnih strank, ne pa ljudstva. Ker gre za pojav mutacije demokracije v strankokracijo. Dokaz takšne prakse je ravnanje največje parlamentarne stranke SDS.
Poslanci te stranke delujejo le kot predstavniki stranke, ne pa ljudstva. Izstopajo po tem, da uveljavljajo avtokratsko voljo prvaka te stranke. Gojijo sovraštvo in sovražni govor. To sta, kot pravi dr. Petrovec, najmočnejše povezovalno čustvo. Potencialni sovražnik je večinski del ljudstva, ki ne podpira SDS, akademiki, znanstveniki, kulturniki, civilna družba pa tudi zmagovalci zadnje svetovne vojne na slovenskih tleh.
Gotovo niste prezrli preroških napovedi ob zapletih ameriških volitev, da bodo v prihodnjih desetletjih demokracije povsod propadle. Takšne napovedi imajo napako. Nanašajo se na že preživelo predstavniško demokracijo. Ta bo preprosto odmrla, ne pa propadla. Za upravljanje države še vedno uporablja iztrošena orodja iz časov, ko je poletel prvi toplozračni balon. Si predstavljate, da bi danes v okolju digitalne tehnologije potovali s toplozračnimi baloni? Nikakor. In zakaj potem še vedno uporabljamo predstavniško demokracijo, ki je verna podoba toplozračnih balonov?
Orodje, s katerim se v predstavniški demokraciji deli absolutna oblast med politične stranke, so parlamentarne volitve. Nekatere države so zato uzakonile obvezno volilno udeležbo. Vsemu navkljub se med volilci nezadržno krepi prepričanje, da z volitvami ne morejo vplivati na svoj družbeni in materialni položaj. Imajo povsem prav, saj do naslednjih volitev res ne bodo imeli skoraj nobenega neposrednega vpliva na ravnanje političnih strank, ki so na oblasti.
Zakaj je volilna udeležba v Sloveniji in EU le malo nad 50 odstotki? Zaradi preživelosti predstavniške demokracije. Le polovica volilcev odloča o politični sestavi oblastnih organov, ki bodo leta dolgo krojili usodo ljudi in države. Legalnost izvrševanja oblasti in družbenega odločanja je dosegla najnižjo, formalno še sprejemljivo raven. Kot je videti, je to nerešljivi problem sodobne Evrope.
Največja hiba parlamentarne demokracije je, da ljudstvo, ki ima oblast, nima nobenega vpliva na to, katere in kakšne stranke nastopajo na parlamentarnih volitvah. Zagotovo bi politična stranka s programom, ki bi zagotavljal najvišjo možno raven blaginje prebivalcev, dobila večinsko podporo volilcev. Toda takšne stranke ni na vidiku in ljudstvo svoje oblasti ne more koristno uporabiti sebi v prid.
Kje in kakšen je izhod iz labirinta predstavniške demokracije? Kako dolgo bomo še nemočno opazovali, kako hibridna avtokratska oblast z vodilno SDS razgrajuje demokratične institucije države? Odgovor je znan, vendar se mu tudi vodilni evropski politiki izogibajo v velikem loku. Omejiti je treba le absolutno oblast političnih strank in legalnost posrednosti zamenjati z neposredno oblastjo ljudstva ter vzpostaviti legitimnost odločanja pri upravljanju države. Takšna orodja najdemo v bogati shrambi človeške združbe. Ljudstvo, ki (če) ima oblast, se mora le odločiti za njihovo uporabo.
Janez Krnc, Litija