Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki jo vodi Branimir Štrukelj, je preko Policijskega sindikata Slovenije na pristojno delovno in socialno sodišče vložila kolektivni delovni spor zaradi kršitve kolektivne pogodbe za javni sektor v delu, ki se nanaša na izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Za vse javne uslužbence, ki so delo opravljali v času epidemije, od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ter od 19. 10. 2020 dalje, zahtevajo plačilo za vse opravljene ure.

V sindikatih, združenih v KSJS, že vse od začetka epidemije opozarjajo, da pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah vsem javnim uslužbencem, ki ne opravljajo dela na domu, temveč na delovnem mestu. Izplačilo so, kot pravijo, poskušali doseči v socialnem dialogu, kar pa jim v velikem delu javnega sektorja, v policiji, zdravstvu, socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju, ni uspelo. Delodajalci v javnem sektorju naj bi namreč povsem arbitrarno in »po svoje« določali, kdo in za koliko ur oziroma odstotkov delovnega časa si dodatek »zasluži«.

Komisija z dodatnim pogojem presegla pristojnosti

KSJS, ki povezuje več kot 71.000 zaposlenih v javnem sektorju, je v kolektivnem delovnem sporu opozorila na stališče sodne prakse, da se mora dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor priznati za delo na območju vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemije in epizootije. Opozorili so tudi, da je komisija za razlago kolektivne pogodbe z dodatnim pogojem za izplačilo dodatka presegla svoje pristojnosti.

Komisija je lani spomladi namreč določila, da se lahko dodatek izplača le za ure, ko se je opravljalo delo v nevarnih pogojih, ob tem pa dodala opredelitev, da so nevarni pogoji le tisti pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo. Poleg tega pa je komisija sklenila, da dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih, ter čas, ko jih javni uslužbenec opravlja, določi kar delodajalec sam.

Kaotično in nedosledno izplačevanje dodatkov

Sindikati so že spomladi, ob prvem val epidemije novega koronavirusa, opozarjali, da je izplačevanje dodatkov kaotično in nedosledno. Ker ni bilo enotno urejeno, temveč prepuščeno posameznim delodajalcem, je bila praksa po posameznih dejavnostih in ustanovah različna, tako da so javni uslužbenci ponekod za enako delo prejemali različne dodatke, ponekod pa jih sploh niso, je povedal generalni sekretar KSJS Bojan Hribar. Mnogi zaposleni so bili po njegovih besedah oškodovani tudi zaradi tega, ker so bili v prvem valu epidemije do dodatka za delo v rizičnih razmerah glede na odločitev delodajalca upravičeni delavci v celotnem javnem sektorju, v drugem valu pa le zaposleni v zdravstvu.

Čeprav so se nepravilnosti dogajale v celotnem javnem sektorju, pa so se, kot je pojasnil, za tožbo preko Policijskega sindikata Slovenije odločili zato, ker ima policija zgolj enega delodajalca. Z njo želijo ustvariti eksemplaričen primer, ki bi pomenil podlago tudi za vse nadaljnje postopke.

Ministrstvo ni zaznalo arbitrarnosti

Na ministrstvu za javno upravo menda niso zaznali, da bi se dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačeval arbitrarno. Kot so povedali, so delodajalci v javnem sektorju delovali na podlagi razlage, ki jo je na pobudo ministrstva sprejela komisija za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor, ob tem pa dodali, da spoštujejo pravico sindikatov do vlaganja kolektivnih delovnih sporov v tej zvezi, a da bo končno odločitev v teh pravnih postopkih sprejelo sodišče.

Po podatkih informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP) je bilo sicer za obdobje od marca do maja 2020 za dodatke za rizične razmere pri izplačilu plač do vključno septembra 2020 izplačanih za 130,7 milijonov evrov bruto, dodatek pa je skupaj prejelo 123.369 zaposlenih.