Aktivnost v tekaških smučinah že dolgo velja za eno najugodnejših zimskih vadb. Poškodb v tej individualni športni disciplini, kjer je varnostna razdalja vselej zagotovljena, skorajda ni, vadeči se lahko sproščeno nadihajo svežega zraka, se umaknejo v tišino in preživijo nekaj kakovostnega časa sami s seboj. »V primerjavi z drugimi zimskimi športi gre za racionalnejšo vadbo – kakovosten nov komplet, torej čevlji, vezi, smuči in palice, je na voljo že za približno 300 evrov, pri čemer je uporaben vsaj desetletje, pojasni Jernej Rebolj iz Smučarske zveze Slovenije. Z njim se strinja tudi nekdanja tekmovalka v tej športni disciplini Špela Strasser Pistor, ki dobro pozna razmere na terenu. Pravi, da je bil smučarski tek vedno prisoten med ljudmi. »V preteklih zimah je množičnost izgubil, ker je večina ljubiteljev zime in snega raje alpsko smučala. V sezonah, ko je sneg pobelil tudi nižine, se je zanimanje za smučarski tek vedno povečalo. Tako je tudi letos, ko nas je zima bogato obdarila s snegom. Ker so državne meje zaprte in žičniške naprave ne obratujejo, Slovenci pa smo narod športnikov, postaja smučarski tek v koronazimi nacionalni šport.«
Po besedah sogovornice športne trgovine razprodajajo opremo za smučarski tek, povečalo se je povpraševanje po učenju. »Smučarski tek, zlasti klasična tehnika, izhaja iz naravnega gibanja. V klasičnem koraku se lahko sprehajajo ali tečejo vse generacije. Gre za šport, v katerem so poškodbe zelo redke. Ker ne obremenjuje sklepov, je primeren tudi za starejšo populacijo.«
Tekaška idila v Ratečah in na Pokljuki
Katere smučarskotekaške destinacije so v letošnji zimi najaktualnejše oziroma kje je snežna odeja najugodnejša? Kako je z uporabo prog, koliko evrov stane uporabnina in kje lahko kupimo karte? Jernej Rebolj pojasni: »Odlične snežne razmere imajo te dni Gorenjci, ki uživajo v prelepi snežni kulisi z več kot dva metra debelo snežno odejo. Z najdebelejšo se lahko te dni pohvalijo v Ratečah in na Pokljuki. Super razmere za tek so na skoraj vseh destinacijah, saj za ureditev tekaških prog ne potrebujemo veliko snega. Smučarski tek se je prebudil tudi na destinacijah, kjer desetletja niso vlagali vanj.«
V Kranjski Gori so se letos potrudili tako z urejanjem prog kot z obveščanjem tekačev, pove Rebolj. »Uredili so več kot 40 kilometrov prog. Najbolj zanimiva je tista, ki poteka od Velike doline do Rateč in naprej na italijansko stran ter se nato vrne in nadaljuje prek novega mostu mimo Nordijskega centra Planica vse do Tamarja. Ljubitelji teka smo tako dobili progo v enem kosu, ki smo jo zares (pre)dolgo čakali.« Tudi na Pokljuki so urejene proge v enem kosu (15 kilometrov), ki potekajo vse od Planine Javornik mimo biatlonskega centra do Planine Konjščica, pa tudi v Bohinju, pove Rebolj. Tako v spodnji kot zgornji dolini imajo redno urejene tekaške smučine. Za pravljične snežne kulise ne bo žal niti tekačem, ki se bodo zapeljali na Soriško planino, tekaške proge redno urejajo na smučišču Zatrnik, možnost teči pa imajo tudi Dolenjci in Belokranjci, saj so začeli urejati tekaške proge na smučišču Gače pri Čermošnjicah.
Dobre razmere tudi na Goriškem
Jezersko je letos za tekače iz osrednje Slovenije precej blizu in hkrati precej daleč zaradi regijske meje, meni Rebolj in doda, da se Park Jezersko, ki upravlja proge, lepo razvija. »Vsakodnevno urejajo proge in redno obveščajo o snežnih razmerah. Zadnja leta je čedalje bolj vabljiva tudi Jelovica. Člani ŠD Dražgoše urejajo proge na planoti v dolžini 18 kilometrov, nad tem območjem pa so urejene proge tudi v Rudnem in Kamni Gorici. Srečo z dobrimi razmerami imajo letos tudi na Goriškem. Najbolj zagnani so tekači na Lokvah, planoti, ki je dobrih 10 kilometrov oddaljena od Gorice. Tudi Log pod Mangartom ima urejene proge. Lani so si uredili zajetje za vodo, tako da lahko proge zasnežujejo s tehničnim snegom. Redno so urejene tudi proge na Vojskem, urejajo jih člani TSK Idrija, in na Nanosu nad turistično kmetijo Abram, kjer so aktivni člani TSK Nanos.«
Po besedah sogovornika se je letos »prebudil« tudi Areh, proge so urejene tudi ob smučišču Trije kralji in na Rogli, kjer imajo vse pripravljeno za idealno smučino, a so aktualne informacije o stanju prog žal redke. Proge so urejene tudi v manjših krajih: v Lomu pod Storžičem, Starem trgu pri Ložu, Blokah in Črni na Koroškem, medtem ko tekači iz osrednje regije komaj čakamo na odprtje Nordijskega centra Bonovec v Medvodah, ki ima možnost izdelave tehničnega snega. Glede na napoved nižjih temperatur naj bi se to zgodilo v tem tednu.
»Čedalje več destinacij se odloča za plačilo uporabe prog. Dnevna karta oziroma prispevek znaša od 3 do 5 evrov. Tako se proge plačujejo v Ratečah, na Pokljuki, Jezerskem, Soriški planini, Zatrniku, Arehu in Rogli. Drugod so zelo hvaležni za prostovoljne prispevke, saj redno vzdrževanje prog precej stane. Karto kupite na samih destinacijah, običajno blizu parkirnih prostorov,« razloži Rebolj. Pravi, da so zaradi vladnih ukrepov določene dejavnosti in pogoji delovanja v tekaških oazah letos precej omejeni oziroma nedorečeni. »V glavnem večji centri sami organizirajo izposojo tekaške opreme, tako je v Nordijskem centru Bonovec v Medvodah, v trgovini Nordic.si v Dolu pri Ljubljani, v Parku Jezersko na Jezerskem, v Ratečah pri Baru Confine, v Centru Triglav na Pokljuki in v tekaškem centru na Vojskem. Opremo si je mogoče izposoditi tudi v Kmečki hiši Ojstrica v Logarski dolini in na Rogli, izposoja pa je možna tudi na Arehu.«
Tekaški spletni portal
Zadnja leta se je tudi na področju informiranja o rekreativnem smučarskem teku začelo premikati na bolje. »Izdali smo tekaško brošuro Smučarskotekaška Slovenija in destinacije povezali v celoto. S tem, ko smo za potrebe brošure zbirali podatke o tekaških progah, smo nenačrtno pripomogli tudi k temu, da so začeli na najbolj organiziranih destinacijah redno poročati o stanju tekaških smučin. Tako sedaj aktualne informacije najdemo na spletnih straneh samih destinacij ali njihovih družbenih omrežjih. Vse skupaj pa je v največjem obsegu zbrano na spletnih straneh www.slovenskimaraton.com in facebook.com/slo.ski.teki. Portal je sicer v osnovi namenjen promociji rekreativnih tekaških maratonov, a na njem poleg informacij o stanju prog najdemo tudi informacije o tekaških destinacijah širom po Sloveniji, kjer ob ugodnih snežnih razmerah urejajo tekaške proge,« strne Jernej Rebolj.
Napovedi o prireditvah iz sklopa Pokal SLOvenSKI maraton letos žal niso optimistične, saj jih glede na potek epidemije skoraj zagotovo ne bodo mogli organizirati do konca zime. Tekači z vseh koncev države pa vseeno nestrpno pričakujemo odprtje regijskih meja, ko bomo lahko spet zadihali s polnimi pljuči, obiskali priljubljene tekaške oaze z najlepše urejenimi tekaškimi progami in se predali najbolj zdravi zimski aktivnosti, ki okrepi telo, ugodno vpliva na naš organizem in poskrbi za boljše počutje.