Vsaj malo presenetljiva je novica, da so v noči na sredo v zveznem zaporu v kraju Terre Haute v Indiani usmrtili 52-letno Liso Montgomery, ki je leta 2004 okrutno umorila 23-letno Bobbie Joe Stinnett, ji s kuhinjskim nožem iz trebuha izrezala novorojenko in jo ugrabila. Presenetljiva zato, ker je bilo že v torek vse pripravljeno za njeno usmrtitev, zadnji trenutek pa jo je ustavil zvezni sodnik, da bi preveril, ali je morilka sploh sposobna dojeti, kaj pomeni usmrtitev, pa tudi, kakšno je njeno duševno stanje. Njena obramba je namreč že leta vztrajala, da je zaradi trpinčenja, spolnih, fizičnih in psihičnih zlorab v otroštvu resno duševno bolna, da ima možganske poškodbe, zaradi česar je smrtna kazen prestroga in nepravična, pa še, da sploh ne razume pomena dosojene kazni, kar je sicer prvi pogoj za usmrtitev. Na vrhovnem sodišču očitno razmišljajo drugače, saj so zgolj nekaj ur po začasni ustavitvi prižgali zeleno luč za smrtonosno injekcijo.
Tako je Montgomeryjeva že vse od ponedeljka zvečer ždela v celici in čakala bodisi na smrt bodisi na odločitev pravnikov, ki bi ji rešila življenje. Okoli pol druge ure ponoči so zagnali postopek. Vprašali so jo, ali ima kakšne zadnje besede. »Ne,« je po poročanju prič zamrmrala bolj sebi kot drugim. S smrtonosno injekcijo so ji končali življenje. »Vse bi moralo biti sram,« je prepričana njena odvetnica Kelley Henry, ki sicer priznava, da je njena stranka zakrivila ostuden zločin. »V vnemi, da ubijejo to duševno ranjeno in blodnjavo žensko, vlade ni ustavilo nič. Njena usmrtitev je bila daleč od pravice,« jih je okrcala in dodala, da so bili priča hudobnemu, nezakonitemu in nepotrebnemu prikazu avtoritarne moči. Obramba je namreč prepričana, da je bila Montgomeryjeva v času umora neprištevna in tako ni vedela, kaj počne. Mnenje je podprlo več deset pravnikov ter različne skupine za človekove pravice. Družina mlade žrtve je zavzela nasprotno stališče. Po njihovem je bil zločin tako grozovit, da si je 52-letnica zaslužila umreti, in to ne glede na njeno duševno stanje.
To je bila prva usmrtitev ženske po zvezni zakonodaji od leta 1953. Večini kriminalcev sodijo na sodiščih posameznih zveznih držav, zvezna sodišča pa so namenjena najhujšim zločinom, denimo terorističnim napadom, zločinom iz sovraštva in tistim, storjenim v vojaških oporiščih ali indijanskih rezervatih. Države imajo do smrtne kazni različna stališča – dovoljujejo jo v 28 državah, v štirih od njih so guvernerji izdali moratorije zanje. V drugih so smrtno kazen odpravili ali razveljavili. Vlada predsednika Donalda Trumpa je od julija usmrtila več ljudi, kot jih je prej umrlo v več desetletjih skupaj. Novi predsednik Joe Biden sicer napoveduje ukinitev smrtne kazni na zvezni ravni.
