Še pred dobrimi tremi meseci je sedel v zaporu zaradi ugrabitve, zdaj je novoizvoljeni predsednik države. To je 52-letni Sadir Žaparov, ki je v nedeljo na volitvah v islamski Kirgiziji dobil kar 79 odstotkov glasov in gladko premagal vseh 16 protikandidatov. Podoben odstotek podpore je na sočasnem referendumu dobil njegov predlog, da se po ruskem zgledu znatno povečajo pooblastila predsedniku države. Tudi zato se zahodni komentatorji bojijo zdrsa sedemmilijonske Kirgizije v avtoritarizem, četudi je od vseh srednjeazijskih držav najbolj demokratična, a jo slabijo organizirani kriminal, korupcija in nepotizem.

Zlato in Kanadčani

Žaparov se je v letih 2012–2013 kot poslanec zavzel za nacionalizacijo velikega rudnika zlata, ki je v rokah kanadske družbe Centerra Gold in za Kirgizijo predstavlja osem odstotkov BDP. Tedaj je postal izjemno priljubljen med Kirgizijci, saj se je za nacionalizacijo zavzemal tudi zato, ker so Kanadčani kršili okoljevarstvene predpise in podkupovali oblasti. Leta 2013 pa so med protesti v podporo nacionalizaciji rudnika njegovi privrženci lokalnega oblastnika zaprli v avto, kar so tedanje oblasti razglasile za ugrabitev. Žaparov je pred roko pravice zbežal v tujino, vrnil se je leta 2017, a so ga na meji takoj prijeli in obsodili na enajst let in pol zapora. Ob lanskih silovitih protestih po razglasitvi rezultatov parlamentarnih volitev, ki so bile po trditvah kritikov polne nepravilnosti, so ga 6. oktobra osvobodili njegovi privrženci. Po protestih sta odstopila predsednik države in premier, Žaparov pa je postal najprej začasni predsednik vlade in potem države, zdaj pa še izvoljen na volitvah, ki jim je OVSE očitala neenake pogoje za kandidate. Udeležba je bila sicer samo 40-odstotna.

Železo in Kitajci

Žaparov je prepričljivo zmagal zlasti s populističnim nastopom proti elitam. Kirgizijce je pred volitvami tudi pozval, da s skupnimi napori odplačajo dolgove Kitajski, ki je leta 2020 dvakrat zavrnila prošnjo Biškeka za rekonstrukcijo dolga zaradi hude gospodarske recesije v času pandemije. Protikandidati so Žaparovu očitali, da hoče Kitajcem prepustiti pomemben rudnik železa Jetim-Too, sam pa je trdil, da ne bo odstopil niti delčka rudnika, v katerem rudo lahko pridobivajo »še 500 let«, pač pa da bo pod njim rudnik upravljalo javno podjetje. »To je projekt, ki bo naše gospodarstvo izvlekel iz težav,« je dejal decembra.

Kirgizija je bila ob razpadu Sovjetske zveze po BDP na prebivalca najrevnejša med nekdanjimi sovjetskimi republikami. Po letu 1991 je propadlo veliko podjetij, ki so pred tem delala za vojsko. Položaj je še vedno zelo slab, 80 odstotkov prebivalcev se komaj prebija iz meseca v mesec, v času pandemije in recesije pa so se razmere še poslabšale. Še huje bi bilo, če ne bi več kot milijon Kirgizijcev delalo v Rusiji in drugod po svetu, od koder pošiljajo denar, ki predstavlja kar 28 odstotkov BDP. Žaparova čaka ogromno dela tudi zaradi korupcije in nepotizma. Mnogi Kirgizijci državne službe dojemajo kot priložnost, da z zaposlitvami poskrbijo za bližnje in daljne sorodnike, zaradi korupcije pa se težko uveljavljajo sposobni domači podjetniki.