Medtem ko je v Evropski uniji še vedno čutiti olajšanje zaradi načelnega dogovora o novem investicijskem dogovoru s Kitajsko, pri čemer bo podrobnosti treba še doreči, pa lahko zaostrovanje trgovinskih odnosov med Avstralijo in Kitajsko služi kot opomin Uniji, da Peking sklenjenih dogovorov ne spoštuje vedno in svojo gospodarsko moč uporablja tudi kot politično orožje.

Dobri Evropejci, slabi Avstralci

Nemška kanclerka Angela Merkel je v zadnjih dneh nemškega predsedovanja EU prehitro sklenila dogovor s Kitajsko, ki ga slednja razume kot diplomatski uspeh, je prepričana dr. Janka Oertl, strokovnjakinja za azijsko regijo pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR). »Kako odvisna želi biti Evropa od Kitajske oziroma kolikšno odvisnost si bo dovolila? Kako lahko zagotovi spoštovanje temeljnih evropskih vrednot pri poslovanju z močno avtoritarno državo? Kako je mogoče uporabiti prednosti Evrope kot ene izmed najpomembnejših kitajskih partneric? Prehiter dogovor, dosežen na nepregleden način v zadnjem hipu, ni pravi odgovor na ta vprašanja,« meni Oertlova.

Nekdanji avstralski premier Kevin Rudd je dogovor med Evropsko unijo in Kitajsko označil za tipičen primer, kako se Peking s svojo gospodarsko močjo ravna po načelu »deli in vladaj«: Evropejci so postali dobri, Kanadčani in Avstralci pa slabi. Tako je Rudd za Politico opisal mesece trajajoče trgovinske napetosti med Kitajsko in Avstralijo, do katerih po sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma leta 2015 načeloma sploh ne bi smelo prihajati. Kot takšne so opomin Evropski uniji, kako hitro se lahko kitajska dobrohotnost spreobrne v merjenje gospodarskih mišic.

Napetosti med državama so se začele dejansko stopnjevati že leta 2018, ko je Avstralija prepovedala sodelovanje kitajskih podjetij pri vzpostavljanju nacionalnega omrežja pete generacije. Dodatno so se trenja med državama povečala lani spomladi, ko je vlada premierja Scotta Morrisona zahtevala neodvisno preiskavo izbruha koronavirusa v kitajskem Vuhanu (ta se bo s preiskovalno komisijo Svetovne zdravstvene organizacije vendarle začela ta teden).

S carinami nad Canberro

Čeprav je Avstralija največja trgovinska partnerica Kitajske, so politične napetosti vodile v postavljanje novih carinskih preprek prosti trgovini med državama. Peking je kot povračilo za avstralska politična stališča uvedel carine na avstralski ječmen z obrazložitvijo, da avstralska vlada subvencionira njegovo proizvodnjo. Canberra je takšno argumentacijo zavračala in bo kitajske carine poskušala odpraviti pred Svetovno trgovinsko organizacijo.

Večjim proizvajalcem v industriji predelave mesa so oblasti v Pekingu prepovedali nakupe avstralske govedine. Prav tako so tkalnicam prepovedale nakupe avstralske volne, ki je pomemben izvozni proizvod tamkajšnjega gospodarstva. Z argumentacijo, da gre za protidampinški ukrep, je Kitajska uvedla tudi do 200-odstotne carine na avstralsko vino, zaradi česar se poskušajo izvozniki občutneje uveljaviti na ameriškem trgu. Iz več avstralskih zveznih držav pa je Peking prepovedal uvažati les, domnevno zaradi preprečevanja vnosa škodljivcev in zaščite kitajskih gozdov.