Gepard je najredkejša od vseh afriških velikih mačk, v zadnjih desetletjih je njihovo število padlo na manj kot 7000 živali. V 20. stoletju so jih ogromno ubili zaradi kožuhov za plašče, še večja grožnja zanje sta uničevanje okolja, v katerem živijo, ter konflikti z živinorejci na njih. Ena največjih populacij gepardov živi v Namibiji, a ravno na območjih z razširjeno govedorejo, kar je dolga leta povzročalo smrtonosne konflikte z lokalnimi kmetovalci. Gepardi so namreč napadali govedo, rejci pa so živino skušali zaščititi z ubijanjem zveri. Na pomoč obojim je z dvajset let trajajočo raziskavo priskočila mednarodna znanstvena ekipa, ki je z novimi spoznanji uspešno zmanjšala konflikte med stranema.
Zmanjšali krvavi konflikt med kmetom in gepardom
Ekipa znanstvenikov pod vodstvom nemškega inštituta IZW (Leibniz Institute for Zoo and Wildlife Research) je leta 2002 v iskanju trajnostne rešitve na najbolj kritičnih območjih v Namibiji zagnala projekt, v katerem so se skušali dokopati do novih spoznanj o obnašanju teh najhitrejših kopenskih živali na svetu. »S pomočjo farmarjev nam je uspelo mnogo gepardov opremiti s telemetričnimi ovratnicami, ki vsakih 15 minut določijo pozicijo živali. Tako smo zbrali na milijone podatkov, s katerimi smo podrobno raziskali njihovo življenje,« je delo skupine opisala vodja projekta Bettina Wachter. Ugotovili so, da obstajata dva tipa samcev – eni izrazito teritorialni, ki manjša območja redno označujejo z vonjem, drugi pa se gibajo po ogromnih območjih, a se nikjer ne ustalijo. Vendarle pa tudi ti obiskujejo območja drugih samcev in redno preverjajo, ali se je kateri od teritorijev spraznil. Raziskovalci so ta območja označili za »vroče točke« aktivnosti plenilcev, med katerimi pa je vsaj kakšnih 20 kilometrov »nikogaršnje zemlje«. Pravilno so sklepali, da so ta območja najbolj nevarna za živino, teorijo pa preizkusili tudi v praksi. Lokalni rejci goveda so črede z mladiči premaknili na »nikogaršnjo zemljo«, odrasla živina pa se je pasla povsod.
Gepardi so se po prilagoditvi paše govedi preusmerili na lov naravnega plena, povečini gazel in antilop, kar je pripomoglo k izboljšanju odnosa kmetov do njih. Skoraj nič napadov na živino je zmanjšalo prej krvavi konflikt, s tem pa so vsi storili ključen korak k ohranitvi ogroženih gepardov. »Škoda se je pri vseh kmetih že prvo leto močno znižala,« o učinkovitih ukrepih pove eden od soavtorjev študije Miha Krofel z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pozitiven trend se je nadaljeval. »Rejci so imeli v povprečju 86 odstotkov manj škode kot prej,« je dodal o uspešnem projektu, ki se mu je še kot študent pridružil kot terenski asistent. Pred petnajstimi leti je tako nekaj mesecev preživel na raziskovalni postaji v Namibiji, iskal za geparde najbolj zanimive lokacije, na katerih sta z nemškim kolegom postavila zabojne pasti za živali, ki so jih po ujetju opremili z ovratnicami.
Prilagojeni ukrepi za volkove
Dr. Krofel je z inštitutom ostal v stiku tudi pozneje, opravljal je določene naloge, vodil dele raziskave, lani pa sodeloval pri analizi zbranih podatkov in pisanju znanstvenega članka, ki so ga pred kratkim objavili v prestižni ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). »Ko sem se pred petnajstimi leti pridružil tej raziskavi, si res nisem mislil, da bo nekoč tako korenito spremenila naše razumevanje socialnega sistema pri gepardih in da bodo naša odkritja tako pomembna za olajšanje sobivanja domačih živali in zveri v Afriki,« je zadovoljen slovenski raziskovalec.
Ker imajo gepardi dokaj specifično sociobiologijo in rabo prostora, strokovnjaki zanje učinkovitega ukrepa v enaki obliki ne morejo uporabiti pri drugih vrstah. So pa vendarle dobili ideje za podobne korake pri kakšni od evropskih živalskih vrst. »Potencial vidim predvsem pri preprečevanju škode, ki jo povzročajo volkovi. Ti so v poletnem času pri svojem gibanju precej osredotočeni na okolico brloga z mladiči. Ko ugotovimo, kje znotraj njihovega teritorija je v tekočem letu brlog, bi to informacijo lahko uporabili za prilagoditev paše najbolj ranljivih kategorij živine. Morda bi to lahko prineslo podobne uspehe, kot smo jih dosegli pri gepardih v Afriki,« razmišlja Miha Krofel.
