V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zadovoljni, da vlada kljub prizadevanjem delodajalcev minimalne plače ni zamrznila. Zdaj pa pričakujejo razpravo o višini dviga minimalne plače, ki jo mora po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določiti minister za delo in jo najkasneje do 31. januarja objaviti v uradnem listu.

S 1. januarjem je v celoti stopil v veljavo zakon o minimalni plači iz leta 2018, po katerem mora minimalna plač za najmanj 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih stroškov, gibanja plač, gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti pa je lahko znesek minimalne plače tudi višji, pri čemer pa ne sme presegati minimalnih življenjskih strokov za več kot 40 odstotkov. Okvirna pričakovana višina minimalne plače se po ocenah sindikata tako giblje med 736 in 859 evrov neto.

V ZSSS opozarjajo, da trenutno veljavni znesek v višini 613 evrov glede na zastarelo zadnjo študijo minimalnih življenjskih stroškov, ki je bila izdelana leta 2017 na podlagi cen iz leta 2016, ne ustreza dejanskim minimalnim stroškom. Po njihovem mnenju so minimalni življenjski stroški vsaj za 15 odstotkov višji, zato bi morali minimalna plača znašati najmanj 847 evrov neto, je danes v sporočilu za javnost zapisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič in poudarila, da so na zastarele izračune lani večkrat opozorili ministra za delo, a odgovora niso prejeli.

Minimalna plača se je v zadnjih letih močno zvišala

Slovenija je minimalno plačo uvedla leta 1995, od takrat pa je prišlo do dveh občutnejših zvišanj. Prvo je prinesla nova zakonodaja leta 2010. Potem ko je leta 2009 znašala 593 evrov bruto, jo je zakon o minimalni plači zvišal na 734 evrov bruto, a je podjetjem dopustil postopen prehod na novo višino do konca leta 2011.

Precejšnje zvišanje je prinesla še novela tega zakona leta 2018, ki je minimalno plačo za leto 2019 postavila pri 887 evrov bruto, za leto 2020 pa pri 940,58 evra bruto in hkrati iz nje izvzela vse dodatke, tako da se ti izplačujejo posebej. S to novelo je z letošnjim letom za določanje višine minimalne plače pomemben tudi znesek minimalnih življenjskih stroškov.

Minimalni življenjski stroški od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih pa posodobitev zneska predvideva šele leta 2023.

Delodajalci še niso obupali

Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla, zato so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Po tem, ko so se vse sindikalne konfederacije temu ostro uprle in zagrozile tudi s stavko, je vlada poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je pred novim letom napovedala, da se bodo delodajalci za zamrznitev minimalne plače zavzemali še naprej. Kljub neuspešnim poskusom za dosego kompromisa pričakujejo, da bo vlada podjetjem povrnila razliko od prejšnje do nove minimalne plače. »Vztrajali bomo, da se še pred izplačili januarskih plač najde rešitev v obliki povračila podjetjem, ki bodo zaradi dviga minimalne plače posebej prizadeta,« je dejala Šmučeva in kot možnost navedla vključitev tega ukrepa v osmi protikoronski zakon.