Potem ko predsednik Črne gore Milo Đukanović konec decembra ni hotel podpisal zakonov, ki so prišli izpod peresa nove vlade, zdaj noče podpisati njenega akta o odpoklicu sedmih veleposlanikov. Tako je v vse ostrejšem konfliktu s koalicijo, ki je nastala pred dobrim mesecem dni iz prosrbskih strank ob podpori majhne liberalne koalicije. Premier Zdravko Krivokapić trdi, da veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Srbiji, BiH, Italiji, Vatikanu in na Kitajskem, ki jih hoče takoj zamenjati, niso delali v interesu črnogorske države, ampak v interesu Đukanovićeve Demokratske stranke socialistov (DPS). Đukanović mu odgovarja, da za to nima dokazov.

Gre za pat pozicijo, ki lahko traja zelo dolgo, saj ustava ne predvideva, kako rešiti spor med vlado in predsednikom države. Nova vladna večina, ki ima v skupščini 41 od 81 poslancev, od Đukanovića zahteva, naj upošteva rezultate avgustovskih parlamentarnih volitev, na katerih je njegova DPS sicer zmagala, a po treh desetletjih vseeno izgubila oblast (prav te dni mineva 32 let od puča protibirokratske revolucije, s katerim je tedaj 26-letni Đukanović prišel na oblast). Đukanovićevi pristaši in tisti, ki se bojijo srbizacije države, pa menijo, da se mora vlada v primeru kohabitacije, s katero Črna gora nima izkušenj, dogovarjati s predsednikom države.

Sporna čestitka Republiki srbski

Đukanović prav tako noče podpisati novih zakonov in sprememb zakona o svobodi veroizpovedi, ki bi srbski pravoslavni cerkvi (SPC) omogočili, da obdrži vse nepremičnine. Predsednik pravi, da je ena od poslank vladne večine glasovala preko spleta, kar je v nasprotju s poslovnikom. Skupščina bo o vsem tem zato znova glasovala prihodnji teden. Morda Đukanović upa, da bo pri drugem glasovanju drugače kot pri prvem proti glasovala skupina petih poslancev populista Nebojše Medojevića, ki se nima za Srba, a je na volitvah nastopal v koaliciji s prosrbskimi strankami, zdaj pa je nezadovoljen z novo vlado tudi zaradi »netransparentnega zadolževanja« v višini 750 milijonov evrov. Vendar je Medojević v ponedeljek izjavil, da bo znova glasoval za omenjene zakone in spremembe zakona o svobodi veroizpovedi, glede vladnega zadolževanja pa namerava sodelovati z opozicijo. Nekaj o nazorih Medojevića sicer pove njegova lanska izjava, ko je dan po ameriških volitvah pozdravil »Trumpovo zmago proti komunistu Bidnu«, potem ko so predsedniku »z okužbo s covidom-19 ponovno izvolitev poskušali preprečiti globalistični satanisti in pedofili globoke države«.

Krivokapić pa je razjezil nesrbske Črnogorce tudi s tem, da je v nasprotju z uradno prozahodno politiko v telefonskem pogovoru voščil Republiki srbski za njen praznik ustanovitve 9. januarja 1992. Ta praznik je v Bosni in Hercegovini protiustaven. Kritiki trdijo, da je z voščilom žalil ne le žrtve velikosrbske agresije, ampak tudi sosednjo državo samo. Krivokapić je potem rekel, da je šlo za zasebno voščilo. Vsekakor gre za premierja, ki je pod močnim vplivom srbske pravoslavne cerkve in je bil lani deležen kritik zagovornikov posvetne države, ko je dejal, da ima število ministrskih sedežev v novi vladi (dvanajst) simbolni pomen, ker je bilo toliko tudi apostolov.