Po visoki sredini zmagi proti Nizozemski v Almereju (34:23) je bilo pričakovati še eno slovensko »porcijo« v mreži gostov v Zlatorogu, uspeh za dodaten dvig samozavesti in potrditev upravičenosti visokoletečih napovedih o pričakovanjih Slovenije na SP v Egiptu. Ko je ta v 50. minuti obračuna v Celju – kljub nič kaj bleščeči igri v obrambi in napadu – povedla s petimi goli razlike (25:20), je kazalo, da je vsega konec. A gostje so najprej naredili delni izid 5:0 v pičlih petih minutah za izenačenje na 25:25, po zaostanku s 25:27 pa je za končni izid v predzadnji sekundi poskrbel Kay Smits, z devetimi goli prvi strelec tekme.
Medtem ko so Nizozemci po tekmi na igrišču slavili, kot da bi postali svetovni prvaki (na tekmovanju v Egiptu jih ne bo), sta slaba predstava in zgolj remi vnesla v slovenski tabor kopico skrbi. Ko so slovenski rokometaši oktobra 2019 v Ormožu na pripravljalni tekmi pred EP 2020 samo remizirali (29:29) prav z Nizozemci, je bil to začetek konca takratnega selektorja Veselina Vujovića. Njegovemu nasledniku Ljubomirju Vranješu zaradi nedeljskega remija v Zlatorogu seveda ni treba skrbeti za usodo selektorskega stolčka, lahko pa ga skrbi igra njegovih fantov. »Seveda nisem zadovoljen z našo igro, niti v obrambi niti v napadu. Ko smo imeli deset minut pred koncem pet golov prednosti, bi morali tekmo mirno pripeljati do konca. Vendar smo nato v igri naredili preveč napak in Nizozemci so zasluženo osvojili točko. Iskreno moram povedati, da nismo v najboljši formi tik pred SP,« je po tekmi priznal selektor Ljubomir Vranješ.
Šved srbskih korenin je na tribuni pustil Darka Cingesarja in Domna Makuca, namesto njiju pa sta priložnost dobila Tilen Kodrin in Miha Zarabec. Čeprav sta bila med 16 izbranci v zapisniku, sta na klopi obsedela Blaž Janc in Dean Bombač, kar je Vranješ pojasnil z besedami, da ju je želel spočiti pred SP v Egiptu, kjer Slovenijo v prvem krogu čaka v četrtek, 14. januarja, dvoboj z Južno Korejo. Selektor je v zvezi s tem odkrito priznal tudi naslednje: »Slovenija je tako dobra reprezentanca, da bi morala Nizozemsko premagati tudi brez Janca in Bombača. A v Celju smo v pravem trenutku dobili krepko zaušnico.«
V Almereju je desna stran slovenskega napada skupno dosegla 19 golov, leva le šest, v Celju so »levičarji« s 13 goli (Dragan Gajić 7, Jure Dolenec 5, Nejc Cehte 1) znova krepko premagali »desničarje« s tremi (Borut Mačkovšek 2, Tilen Kodrin 1, Nik Henigman 0). Kapetan Jure Dolenec je bil po tekmi upravičeno kritičen: »Očitno smo po visoki zmagi v Almereju pričakovali, da bo zmaga v Celju prišla kar sama od sebe. Bolj ali manj smo se na igrišču sprehajali, ni bilo pravega pristopa, želje, motiva in borbenosti. V igri smo spet pokazali nekaj slabih navad iz preteklosti. Čeprav nismo igrali najbolje, smo imeli deset minut pred koncem tekmo povsem pod nadzorom, saj smo vodili za pet. Toda potem smo nepričakovano začeli delati neumne in nerazumljive poteze, začetniške napake… Do SP nas čaka še veliko trdega dela, sicer bomo imeli v Egiptu zelo velike težave. Ob pravem času smo dobili krepko zaušnico. Upam, da je to opozorilo res prišlo pravočasno in da se bomo iz njega česa pametnega naučili.«
